Sindikat upokojencev dela s polno paro – Prvi uspeh, zdaj pa dalje!

18. 10. 2019

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) je na letošnjem Festivalu za tretje življenjsko obdobje poleg stojnice pripravil tudi okroglo mizo o bivanjskih razmerah starejših s poudarkom na vgradnji dvigal v večnadstropne večstanovanjske objekte. Pohvalijo se lahko, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS tudi že s prvimi uspehi.

Sus si prizadeva, »da se nekaj zgodi, ne le govori«, je sindikalni boj tega sindikata opisala njegova predsednica Francka Ćetković. Potem ko se je zlasti zaradi njihovih prizadevanj spremenil stanovanjski zakon, tako da ni treba več stoodstotno ampak le 75-odstotno soglasje stanovalcev za vgradnjo dvigal v štiri- in večnadstropnih zgradbah, je sindikat povečal svojo aktivnost na lokalni ravni. V občinah si prizadevajo za ustanovitev svetov za starejše, v katerih bi tudi oni na lokalni ravni pomagali reševati problematiko tega dela prebivalstva.

Aktivist Susa in idejni vodja boja tega sindikata za boljše bivanjske razmere starejših Tomaž Kšela, ki je okroglo mizo vodil, je najprej pojasnil, kako je nastal slovenski stanovanjski fond, ki je predvsem posledica preteklih odločitev in politik.

Struktura bivanjskih enot je za današnji čas neustrezna; kar 11 tisoč naj bi jih kljub temu, da so štirinadstropne in večnadstropne, ne imelo dvigal. Najbolj množična, t. i. baby boom generacija se stara in rešitve je treba najti hitro, je pozval, sicer bomo lahko samo še rekli: »Težko je v naši domovini biti star.«

Za celovite in premišljene posege

Tomaž Krištof, predsednik zbornice za arhitekturo in prostor, je bil vesel sindikalne aktivnosti in je Susu sporočil, da mu je uspelo doseči spremembo zakonodaje, za katero si sam že dolgo prizadeva. Zavzel se je za celovite in premišljene sanacije stavb, saj lahko en nepremišljen poseg ovira druge. Mnoge med njimi namreč niso niti potresno varne. Opozoril je tudi na nizko postavljene bivanjske standarde iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja, ki so predvidevali na osebo 16 m², in evropske, ki jih predvidevajo 35. Spremeniti je treba poleg tega tudi bivanjske razmere z vgradnjo klančin in dvigal, kar je zlasti pomembno za starejše, invalide in družine z majhnimi otroki, je poudaril.

V pripravi je javna najemniška služba

Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Aleš Prijon je opozoril še na nekatere druge resne težave pri sanaciji stavb, zlasti na kulturno dediščino in težave, ki nastajajo zaradi izbire cenejših materialov, kot sta recimo stiropor in plastika. Take stavbe so požarno nevarne in ne dihajo.

Govoril je o tem, da naj bi na ravni države v naslednji finančni perspektivi 2021–2027 pridobili evropska sredstva za celovite prenove stavb, tako energetske kot potresne in funkcionalne (sem spada tudi izgradnja dvigal). Te posege je po njegovo smiselno delati naenkrat, ker se kasneje mogoče kakšen ne bi izšel, je opozoril. Povedal je tudi, da ministrstvo pripravlja spremembe stanovanjskega zakona, ki bodo kmalu v javni razpravi in s katerimi bodo uredili gradnjo dvigal in druge posege v stanovanjske stavbe. Obenem spreminjajo tudi gradbeni zakon, v mescu ali dveh naj bi šel v javno razpravo. V njem bodo določene posege, za katere je treba po dosedanjem zakonu imeti gradbeno dovoljenje, spremenili v t. i. večja vzdrževalna dela, za katera ni treba imeti gradbenega dovoljenja, ampak le soglasje več kot polovice lastnikov in izjavo pooblaščenega inženirja, da se zadeva ne bo podrla. Sem spadajo tudi dvigala, ki ne smejo posegati v nosilno konstrukcijo in morajo biti znotraj objekta. Govoril je tudi o pomenu povečanja javnega najemnega stanovanjskega fonda, teh stanovanj mora biti toliko, da bodo dostopna ljudem. Država se je zato odločila za spremembo neprofitne najemnine v stroškovno, ki zagotavlja amortizacijo, saj naj bi bilo zato interes za lastništvo takih stanovanj večji. Korak države gre tudi v smer, da se stanovanja, ki se gradijo z javnimi sredstvi, ne prodajajo, ampak ostanejo najemna.

Prijon je opozoril tudi na to, da naj bi bilo v Sloveniji po statistiki kar petina stanovanj praznih. Nekatera niso primerna, so bodisi v slabem stanju ali pa na neprimerni lokaciji. Dosti pa je tudi takih, kjer so lastniki starejši ljudje, ki jih skrbi, da bi bili pri prodaji ogoljufani. Država bo ustanovila javno najemno službo, ki bo funkcionirala tako, da bo od tega lastnika stanovanje najela in ga oddala naprej v stroškovni najem nekomu, ki stanovanje potrebuje. Pri tem bo stanovanje vzdrževala in najemnino plačevala lastniku. Kar pomeni, da lastnik v vsakem primeru dobi najemnino, tudi če bi je morebitni najemnik ne plačeval, dobi jo pač od države. S tem računajo, da se bo nekaj stanovanj sprostilo, saj bo hkrati ta institucija za lastnika poiskala primernejše stanovanje; starejši namreč pogosto živijo v zanje prevelikih stanovanjih, ki jih ne zmorejo ustrezno vzdrževati. Ta ukrep je izrazito medgeneracijski, je poudaril.

V žal zaradi časovne omejitve kratki razpravi so udeleženci izpostavili še številne druge težave, zlasti tistih, ki težko gredo iz svojih stanovanj in vanje po stopnicah. S tem so še poudarili pomen boja svojega sindikata za boljše bivanjske razmere vse starejšega prebivalstva.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!