V demokraciji ima oblast ljudstvo – Iz Smernic protestne ljudske skupščine

16. 11. 2020

Protestnikom, ki so se do pred kratkim več kot pol leta ob petkih zbirali po različnih slovenskih krajih, so kritiki očitali, da niso zmožni predstaviti programa ter alternativne vizije družbe in da znajo samo nekomu ali nečemu nasprotovati. Na podlagi julijske ljudske skupščine, kjer je okrog tri tisoč ljudi izrazilo svoje mnenje o aktualnih družbenih razmerah, so izdali Smernice protestne ljudske skupščine, ki kažejo, da kakovostnih predlogov nikakor ne manjka. Kar manjka pa je, da bi oblast prisluhnila predlogom ljudstva.

Protesti so se začeli zaradi nasprotovanja vladi Janeza Janše, svoj vrhunec pa so doživeli po razkritjih spornih poslov pri nabavi medicinske razmere, pri katerih je imel ključno vlogo žvižgač Ivan Gale. Trajali so kar 26 tednov in tako postali eni najdlje trajajočih protestov pri nas. Na julijski ljudski skupščini pa so udeleženci resno vzeli slovensko ustavo, ki govori o tem, da ima pri nas oblast ljudstvo in da morajo oblastniki poskrbeti, da so zastopani njegovi interesi. Na skupščini so prisotni tako lahko predstavili svoje predloge za izboljšanje stanja pri nas. V ključnih smernicah je nato uredniški odbor v okviru večmesečnega procesa zbral in uredil izražene zahteve ter podal predloge alternativnih rešitev. Nadgradnjo pestrega poletnega dogajanja predstavlja protestniška knjižica. Kot so zapisali njeni avtorji, gre za »odziv na načrtno rušenje osnovnih temeljev demokratične ureditve s strani političnih elit ter onemogočanje neposrednega izražanja volje ljudstva.« Zapisane smernice temeljijo na ključnih vrednotah za vključujočo in progresivno družbo, kot so demokratičnost, enakost, transparentnost, solidarnost, socialna in okoljska pravičnost ter spoštovanje temeljnih človekovih pravic in vladavine prava. Vsebina knjižice močno presega zgolj nasprotovanje obstoječi vladi.

 

Delavske in socialne pravice

Smernice so razdeljene na tematske sklope. Prvi je namenjen delavskim in socialnim pravicam. V njem predlagajo vpeljavo ekonomskih strategij, ki temeljijo na pravičnosti, medgeneracijski solidarnosti in ravnovesju med gospodarstvom, socialo ter okoljem. Omenjeno naj med drugim zajema enake možnosti za vse, vzdržno potrošnjo, pravičen prehod v nizkoogljično družbo in krožno gospodarstvo. Zahtevajo ukinitev vseh prekarnih oblik dela, ki so se v zadnjih desetletjih močno razširile in dolgoročno škodijo vsem. Zavzemajo se tudi za davčno reformo, ki bo bolj obremenila kapital, in za uvedbo šesturnega delovnika brez zmanjšanja plač, saj nam sodobna tehnologija omogoča, da delo opravljamo bolj učinkovito. Zagovarjajo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka in pokojnin, ki bodo omogočale dostojno življenje. Vsem, ki jih je prizadela epidemija novega koronavirusa, pa bi država zaradi izpada dohodka morala omogočiti denarno pomoč. Zavzemajo se tudi za kadrovsko in finančno krepitev zavoda za zaposlovanje ter centrov za socialno delo, ki naj pomagajo najšibkejšim v družbi. Zaradi vse hujših delavskih kršitev zagovarjajo tudi krepitev inšpektorata za delo. Še eden od predlogov omenja zagotovitev pravne pomoči iz javnih sredstev za vse tiste, ki so bili odpuščeni, izkoriščani, diskriminirani ali žrtve mobinga.

Kopica naprednih idej

V smernicah (celotno knjižico najdete tukaj) so podani različni napredni in inovativni predlogi. O njihovi vključitvi v lastne programe bi morali razmisliti vsi politični subjekti, ki so zmožni videti onkraj omejitev trenutnega sistema. Neoliberalno opustošenje nas je pripeljalo v svet podnebne krize, velike neenakosti in družbenih napetosti, ki so posledica škodljivega razvoja sveta. Kot so zapisali avtorji, so iztočnice spodbuda in poziv vsem delom družbe, da se po najboljših močeh aktiviramo, komuniciramo in sodelujemo v skupnem boju za boljšo prihodnost!

Za ekonomsko demokracijo

Med predlogi na gospodarskem področju je v središču pravična socialna politika, zmanjševanje neenakosti ter dobrobit ljudi pred interesi kapitala. Udeleženci in udeleženke skupščine se zavzemajo za več ekonomske demokracije in delavsko soupravljanje. V času neoliberalizma smo namreč povsem odmislili, da demokracija ne pomeni samo oddaje glasu na nekaj let za izvoljene politične predstavnike, temveč da gre za proces, ki mora potekati vsakodnevno v vseh družbenih sferah, tudi na delovnem mestu, kjer preživimo vsaj tretjino dneva. Prav to bi učinkovito zmanjšalo izkoriščanje in različne nepravilnosti. V smernicah zagovarjajo tudi boj proti davčnim oazam in razprodaji javnega premoženja ter gentrifikaciji (preobrazbi mestnih predelov za potrebe elit). Zagovarjajo razvoj stanovanjske politike in dostopnost stanovanj za vse ter učinkovit, cenovno dostopen in razvejan javni promet.

O alternativah obstoječim razmeram je v intervjuju za Večer spregovoril tudi profesor filozofije dr. Mladen Dolar: »Ne moremo se zadovoljiti z uličnim teatrom, ne moremo biti sami sebi všeč v vlogi demonstrantov! Ampak zdaj lahko rečemo, da je vendarle nastal nekakšen program. En je formuliran iz samega gibanja, drugi je Koalicija ustavnega loka, tretji je program Dušana Kebra in skupine. Ti programi so konvergentni, v osnovi ponujajo podobna izhodišča, ampak, hvala bogu, vsaj obstajajo, da se ne ukvarjamo samo s tem, kako so lopovi na oblasti, temveč s tem, kakšno družbo hočemo. To je edina možna pot naprej. In na tej poti je edina možnost, da sodelujejo tudi stranke, se informirajo in podpirajo v skupnem prizadevanju.«

Odrast kot temelj okoljskih politik

Na področju okolja predlagajo, da trajnostna odrast postane temelj okoljskih in ekonomskih politik, saj ta v »nasprotju z ekonomskim sistemom nepremišljene in škodljive prekomerne proizvodnje in porabe ne uničuje okolja.« Za preprečitev podnebnega zloma predlagajo ambiciozno strategijo 60-odstotnega zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 2005. Zahtevajo, da se okoljske probleme rešuje sistemsko ter da sta prehranska varnost in pitna voda zagotovljeni vsem. Na področju medijske zakonodaje zagovarjajo korenite reforme medijske politike, pri katerih mora biti osrednji cilj javni interes in spodbujanje medijske integritete. Nasprotujejo tudi političnim pritiskom in poskusom utišanja javne RTV. Boj proti korupciji pa dojemajo tudi kot boj proti medijski korupciji in boj za demokracijo. Za krepitev neodvisnih in profesionalnih medijev predlagajo njihovo vzdržno financiranje.

»Samo s kolektivnim, heterogenim in vztrajnim prizadevanjem na vseh družbenih področjih lahko soustvarjamo državo, v kateri želimo živeti! V Sloveniji ima oblast ljudstvo!«, so zaključne besede Smernic protestne ljudske skupščine

Obsodba zlorabe epidemije

Zahtevajo tudi finančno, prostorsko in kadrovsko okrepitev na področju oskrbe starejših in uvedbo univerzalnega zavarovanja, ki bo pod enakimi pogoji vključevalo vse. Odločno nasprotujejo še privatizaciji zdravstva. Zahtevajo zaščito žvižgačk in žvižgačev in ničelno stopnjo korupcije ter njeno dosledno preganjanje. Na področju mednarodnih odnosov je izražena tudi zahteva po politiki, ki se ne bo podrejala interesom transnacionalnih korporacij in globalnih velesil. Kultura bi morala po mnenju protestnikov postati eden vodilnih dejavnikov trajnostnega razvoja slovenske družbe. Pri izobraževalnem sistemu zagovarjajo krepitev kritičnega razmišljanja. Znanost pa mora dobiti dovolj sredstev, da se bo lahko ustrezno razvijala in ne samo reproducirala trenutno nevzdržno stanje. Na področju zdravja obsojajo zlorabo epidemije za represijo, korupcijo in politično kadrovanje Janševe vlade. Kako problematično je bilo vladno (ne)ukrepanje na področju zdravstva, pa prav v teh tednih kaže prav drugi val epidemije.

Matej Klarič

 

Kolesarski protesti 2020: Razpoke svobode

Tjaša Pureber, kulturna producentka, aktivistka, raziskovalka družbenih gibanj, je na spletni strani Mešanec delila svoje razmišljanje ob protestih: »Poleg antikapitalističnih parol so se vrstili vzkliki sreče. Zlomljena je bila družbena izolacija in postavljena ponovna možnost družbeno odgovorne kolektivnosti,« je med drugim zapisala.

Kot pomembno pa med drugim izpostavlja potrebo, da se ljudje ne ižčrpajo in obupano vdajo: »Ena izmed težav protestnega kolesarskega gibanja je bila tudi nezmožnost sledenja dejstvu, da je vsak teden vlada ustvarila novo afero, nov zakon, ki je kratil pravice, novo namero po posegu v človekove svoboščine. Kampanja okoli enega boja se ni niti dobro začela, ko je bilo treba gasiti nov požar. Vladni mediji ustvarijo več karakternih ubojev in afer, kot jim je mogoče slediti. Vse skupaj daje občutek popolne anksioznosti in nemoči – ter ljudi spravlja v njihova individualna življenja, znotraj katerih upajo, da bodo s čim manj političnega delovanja uspeli preživeti obdobje te vlade. In ravno tako, z umanjkanjem upora in ponotranjenjem vsiljenih družbenih delitev, jim uspeva vladati. Zato je treba razmišljati o trajnostnih oblikah boja, ki ljudi ne izčrpavajo do te mere, da se izčrpano in obupano vdajo.« Več preberite tukaj.