Kakšen demografski sklad potrebujemo? V Domu sindikatov predstavili svoj predlog zakona

6. 10. 2020

V Domu sindikatov v Ljubljani je včeraj na posebnem posvetu potekala predstavitev predloga zakona o demografskem skladu, ki sta ga v parlamentarno proceduro vložili stranki SD in SAB. Prav včeraj pa je svoj predlog na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) predstavila tudi vlada.

Predlog zakona so udeležencem predstavili Soniboj Knežak, poslanec SD, sicer nekdanji sindikalist, ter Gorazd Prah in dr. Jernej Štromajer, strokovna sodelavca SD. Ker so v parlamentarno proceduro svoj predlog zakona vložili pred vladnim, bo moral državni zbor njihov predlog obravnavati najprej. Z včerajšnjim dnem pa so začeli s predstavitvami predloga različnim skupinam.

Glavne razlike v primerjavi z vladnim predlogom so:

• Preoblikovanje Kapitalske družbe (KAD) v demografski sklad (kot je določeno v zakonu o SDH);
• temeljne demografske naložbe prek stalnih virov financiranja iz 9 slovenskih podjetij, katerih skupna vrednost je ocenjena na 1,4 milijarde evrov (Zavarovalnica Triglav, NLB, Sava Pozavarovalnica, Telekom Slovenije, Luka Koper itd.);
• demografske rezerve bi se polnile iz dividend teh podjetij;
• dodatne vire financiranja bi predstavljale trošarine in naložbe sklada.

Letno bi tako zbrali približno 160 milijonov evrov, za razliko od vladnega predloga pa bi se ta sredstva akumulirala in plemenitila naslednjih dvajset let, kar pomeni, da s porabo ne bi začeli že zdaj. Vanje prav tako ne bi posegali do leta 2041, in sicer zato, da bi tako poskrbeli za višje donose.

 

Veliko zanimanje

Udeležba na včerajšnjem posvetu je pokazala, da je zanimanje za zakon veliko. V Sindikatu upokojencev Slovenije (SUS) so dejali, da je takšen predlog zanje sprejemljiv. Tudi splošna ocena je bila, da je predlog dober. ZSSS bo svoje stališče zavzela prihodnji teden na seji predsedstva in glede zakonov podala tudi svoje pripombe ter predloge. Med pomanjkljivostmi je bilo že v razpravi omenjeno, da bodo pozitivni učinki zakona, predstavljenega na posvetu, prišli šele čez 20 let. Omenjeno pa je bilo tudi, da ne smemo pozabiti na dvig prispevne stopnje delodajalcev, ki je bila močno znižana v devetdesetih letih. Prav omenjeni dvig pa bi v državno blagajno vsako leto prinesel še mnogo več denarja za pokojnine kot različni predlogi o uvedbi demografskega sklada.

 

Razprava se je šele začela

Člani ESS so včeraj prisluhnili tudi vladnemu predlogu zakona o demografskem skladu, ki ga je vlada potrdila na včerajšnji dopisni vladni seji in po redni poti poslala v parlamentarno proceduro. Na seji je predlog predstavil predsednik vlade Janez Janša, ki je dejal, da bo z zakonom tudi upokojenska generacija del ustvarjenega premoženja dobila povrnjenega. Dodal je, da bo del sredstev iz sklada namenjen za pokojninsko blagajno, za reševanje dolgotrajne oskrbe in gradnjo domov za ostarele ter za ukrepe družinske politike.

Z opozicijske strani na zakon letijo očitki, da želi vlada z njim prek svojih članov v organih predvsem nadzorovati gospodarstvo. Obenem naj bi po njihovem mnenju zakon premalo sredstev namenil za pokojnine, kar je njegov poglavitni namen. Sindikalna stran pa je opozorila, da včeraj ni prišlo do poglobljene vsebinske razprave o zakonu in da bo ta morala potekati v okviru ESS. V ta namen je bila ustanovljena pogajalska skupina. Predstavnikom sindikatov se zdijo nekateri predlogi v zakonu »skrajno problematični« – med temi predvsem predvidena poraba sredstev sklada za tekočo porabo, odsotnost drugih virov financiranja, vpliv politike na upravljanje sredstev ter združevanje premoženja.

Matej Klarič