Vse o kolektivnih pogodbah na enem mestu! Predstavljamo navodila za uporabo

17. 9. 2021

V okviru projekta Za krepitev socialnega dialoga je ZSSS razvila elektronsko bazo (e-bazo) kolektivnih pogodb. Gre za edinstven sistem, ki na enem mestu omogoča zbirko veljavnih kolektivnih pogodb dejavnosti ter njihovo medsebojno primerjavo.

V Sloveniji imamo namreč precej spletnih strani oziroma portalov, na katerih lahko najdemo različno veljavno zakonodajo, nekateri od njih pa nudijo tudi pregled kolektivnih pogodb. Vendar pa nikjer ni mogoča medsebojna primerjava kolektivnih pogodb, tj. primerjava pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih posamezna kolektivna pogodba ureja.
In ravno temu je namenjena naša e-baza kolektivnih pogodb dejavnosti. Tako lahko uporabnik na enem mestu, ne da bi iskal in »odpiral« vsako kolektivno pogodbo posebej, ugotovi na primer, kolikšna je višina jubilejne nagrade, koliko dodatnih dni letnega dopusta pripada delavcu oziroma delavki, ki dela v težjih pogojih dela, kolikšna je višina regresa za letni dopust, kakšne so najnižje osnovne plače, kako je z razporejanjem delovnega časa ipd. In sicer vse našteto tako v posamezni kolektivni pogodbi kot tudi v več kolektivnih pogodbah hkrati.

Kaj e-baza vsebuje?

 E-baza zajema kolektivne pogodbe zasebnega in javnega sektorja. Kolektivne pogodbe dejavnosti zasebnega sektorja so predstavljene po vseh institutih normativnega in tarifnega dela, kolektivne pogodbe javnega sektorja pa so v e-bazi predstavljene le z normativnim delom, saj pravice in obveznosti tarifnega dela zaradi specifik plačnega sistema javnega sektorja niso vnesene. Pri slednjih so zato dodani dokumenti, ki se nanašajo na tarifni del. Vsebino e-baze redno posodabljamo v skladu z objavljenimi spremembami in dopolnitvami kolektivnih pogodb.

Glede na vsebino in na način delovanja je e-baza v pomoč pogajalcem, ki se pogajajo za sklenitev katerekoli kolektivne pogodbe, sindikalnim zaupnikom in delavkam ter delavcem, ki lahko hitro in pregledno pridobijo podatke o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, nenazadnje pa tudi raziskovalcem in drugim zainteresiranim, ki jih zanima.

ZSSS s postavitvijo in z oblikovanjem e-baze kolektivnih pogodb stopa na pot vse bolj razširjene digitalizacije, hkrati pa tudi poskuša prispevati k dvigu digitalne pismenosti.

Kaj potrebujemo za dostop?

Uporabnik potrebuje računalnik in internetno povezavo. Za uporabo svetujemo brskalnike Edge, Mozilla FF, Google Chrome, Apple Safari, Opera, Iridium Browser. Odsvetujemo brskalnik Internet Explorer, saj se ne posodablja več. V izbrani brskalnik uporabnik vpiše spletni naslov: https://kp-zsss.si/ in e-baza se mu odpre:

Kaj e-baza omogoča?

E- baza omogoča:

  • pregled kolektivnih pogodb dejavnosti zasebnega in javnega sektorja.
  • primerjavo med pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja v različnih kolektivnih pogodbah,
  • izpis primerjave v excel.

Za dostop do javnega dela e-baze uporabnik ne potrebuje nobene identifikacije, saj je javni del, skupaj z iskalnikom, dostopen vsakomur. Neregistrirani uporabnik pa ne more uporabljati funkcij, ki so dostopne samo registriranim uporabnikom, kot so na primer: primerjave med instituti kolektivnih pogodb, izvoz primerjav v excel. Neregistriranemu uporabniku pa prav tako niso vidne priloge v razdelkih Dokumenti in Mnenje komisije.

Do javnega dela e-baze dostopamo s povezavo »Ogled kolektivnih pogodb«, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu na prvi strani e-baze. Po kliku na povezavo se uporabniku pokaže seznam vnesenih kolektivnih pogodb:

Kliknite za povečavo.

Ob pripravi prispevka je seznam vnesenih pogodb na dveh straneh. Če kolektivne pogodbe, ki vas zanima, ne najdete na prvi strani, se pod seznamom s klikom pomaknete na drugo stran.

Seznam omogoča prikaz vseh kolektivnih pogodb ali zgolj kolektivnih pogodb javnega in zasebnega sektorja. Prikaz izberete s klikom na gumb »Pogodbe« na rdečem traku zgoraj levo.

Iskalnik nad rdečim trakom pa vam omogoča iskanje vsebine pogodbe (npr. delovni čas) po kolektivnih pogodbah. Iskalnik išče tudi po korenih besed oziroma izpiše variacije posameznih besed (podobno besedilo) ‒ iskalni niz »plač« tako denimo izpiše tudi zadetke, kot so »plače«, »plač«, »plača«.

Nad seznamom kolektivnih pogodb je vzpostavljen še iskalnik po besedilu prikaznih polj ‒ »Iskanje po prikaznih poljih«. Ta omogoča hitrejše iskanje kolektivne pogodbe, ki vas zanima (v »Iskanje po prikaznih poljih« vpišete na primer nekaj črk kolektivne pogodbe – npr. »zavar«, in iskalnik vam bo v seznamu prikazal Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije).

Prijava in registracija

Prijava:

Prijavljeni uporabnik lahko pregleduje celotno besedilo vseh pogodb, jih primerja po posameznih področjih ali ključnih besedah, izvozi primerjavo v excel in podobno. Omogoča kar nekaj funkcij, ki vam lahko pomagajo pri pripravah na pogajanja in na drugo, s tem povezano delo, zato priporočamo, da se v e-bazi registrirate.

Že registrirani uporabnik se v e-bazo prijavi s klikom na gumb »Prijava« na začetni strani. Sistem ga preusmeri na prijavno okno:

… kamor vnese svoj elektronski naslov, ki ga je vnesel ob registraciji, ter geslo. Če je uporabnik pozabil geslo, lahko to ponastavi s klikom na gumb »Pozabljeno geslo«.

Registracija:

Uporabnik, ki se želi registrirati, klikne na gumb »Prijava« zgoraj desno na začetni strani. Sistem uporabnika preusmeri na prijavno okno za prijavo (glej sliko zgoraj), registrira pa se prek spletne povezave »Registracija« na prijavnem polju. Uporabniku se odpre novo polje:

… kamor vnese zahtevane podatke. Registracija poteka v treh korakih. Po vnosu podatkov in sprejemu splošnih pogojev uporabe spletnega portala kp-zsss.si pošlje sistem na vpisani elektronski naslov potrditveno sporočilo s povezavo, prek katerega uporabnik potrdi veljavnost vnesenega elektronskega naslova. Če v roku nekaj minut sporočila v e-pošti ne zaznate, poglejte, prosim, v vsiljeno pošto. Uporabnik pa lahko sistem v polni funkcionalnosti začne uporabljati šele, ko ga potrdi upravljalec informacijskega sistema.

Uporabnik lahko po prijavi in potrjeni registraciji v svojem profilu spreminja nastavitve vnesenih podatkov ter svoje geslo. Do svojega profila lahko prijavljeni uporabnik dostopa preko menija zgoraj desno, s klikom na svoje ime. Na istem mestu se lahko tudi odjavi iz sistema.

Elektronska baza kolektivnih pogodb je dostopna na tej povezavi.

Pa poglejmo nekaj primerov iskanja po e-bazi:

Primer št. 1: Zanima me, kako kolektivna pogodba dejavnosti, ki velja za mojega delodajalca, opredeljuje letni dopust. Ali lahko to najdem v e-bazi kolektivnih pogodb?

Seveda, v e-bazi lahko pogledate, kako je opredeljen letni dopust v vaši kolektivni pogodbi dejavnosti. To naredite tako, da na naslovni strani e-baze kliknete gumb »Ogled kolektivnih pogodb« (zgoraj desno):

…. in v seznamu kolektivnih pogodb poiščete kolektivno pogodbo dejavnosti, ki velja za vašega delodajalca. Pri tem si lahko pomagate z iskalnikom nad seznamom, tako da vanj vpišete dejavnost, ki ji pripadate, npr. zavarovalstvo, in sistem vam prikaže vašo kolektivno pogodbo dejavnosti. Pogodbo odprete s klikom nanjo. Kot boste videli, je kolektivna pogodba dejavnosti razdeljena na deset poglavij:

Kliknite za povečavo.

… letni dopust pa boste našli v poglavju Delovni čas. Pomaknete se po strani navzdol in vsebino o dopustu najdete v razdelku »Odmori, počitki, dopusti«.

Primer št. 2: Kaj pa, če želim to videti še v dveh drugih kolektivnih pogodbah dejavnosti, je mogoče tudi to?

E-baza omogoča tudi primerjavo kolektivnih pogodb oziroma primerjavo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja med več kolektivnimi pogodbami. Primerjava je omogočena registriranim, prijavljenim uporabnikom. Kako opravimo registracijo in se prijavimo, je zapisano zgoraj. Po prijavi kliknemo na gumb »Ogled kolektivnih pogodb«. Registrirani uporabnik ima na seznamu kolektivnih pogodb, poleg vseh funkcij, ki jih sistem omogoča neregistriranemu uporabniku, na levi strani stolpca kvadratke, s katerimi označi pogodbe za primerjavo.

S kvadratki označimo tiste pogodbe, ki jih želimo med sabo primerjati:

Kliknite za povečavo.

Po izboru pogodb kliknemo na gumb »Primerjaj pogodbe« (spodaj levo pod seznamom pogodb). Sistem nam odpre okno »Primerjava«, znotraj katerega izberemo področje primerjave:

Za letni dopust je to področje »Delovni čas«, zato v nizu izberemo to področje in gumb »Naprej«:

V iskalni niz vpišemo še »dopust«:

… in gumb »Naprej«. Potem nam sistem pokaže rezultate primerjave med izbranimi kolektivnimi pogodbami. Rezultate iskanja lahko tudi izvozimo v excel, in sicer s klikom na gumb »Izvozi v excel«:

… nad prikazom primerjave.

Primerjavo v e-bazi lahko delamo tudi samo po področjih, brez iskalnega niza in podobno, kar je opisano v »Navodilih za uporabo e-baze«, ki jih najdete na naslovni strani baze pri priročnikih.

Zgodovina primerjav

Registrirani uporabnik ima na voljo še zgodovino primerjav, da lažje išče po svojih preteklih iskanjih, zgodovino svojih iskanj pa prikliče s klikom na gumb »Zgodovina primerjav« na rdečem traku zgoraj. S klikom na primerjavo, ki jo je opravil v preteklosti, mu je ta ponovno na voljo.

Kliknite za povečavo.

 

Verjamemo, da se komu zgoraj zapisano mogoče zdi zapleteno, zato smo, kot že zapisano, za vas pripravili »Navodila za uporabo e-baze«, ki jih najdete na naslovni strani https://kp-zsss.si/ in so vam na voljo za pomoč. Upamo, da boste v e-bazo vstopili, jo preizkusili in uporabljali pri svojem delu, saj bo tako služila namenu, za katerega je bila razvita.

Patricija Vidonja in Maja Konjar


Dodatek: Čemu kolektivne pogodbe?

Kolektivne pogodbe so poseben institut delovnega prava, s pomočjo katerega sindikati in delodajalske organizacije samostojno urejajo določena področja v okviru delovne zakonodaje. S tem je priznana določena avtonomija strankam kolektivnih pogodb, ki najbolje poznajo potrebe posamezne dejavnosti in so najbolje seznanjene z vprašanji, ki nastajajo v praksi, da ta vprašanja samostojno tudi uredijo.

Poznamo kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe. Z njimi urejamo specifike posamezne dejavnosti na državni ravni in posebnosti delovnopravnih vprašanj pri posameznem delodajalcu.

Sistem kolektivnega dogovarjanja je eden od izrazov bipartitnega socialnega dialoga (dialoga med sindikati in delodajalci oziroma njihovimi združenji), ki ga lahko štejemo za dosežek moderne družbe. Vzpostavljena tradicija socialnega dialoga in kolektivnega dogovarjanja, njuna učinkovitost ter vpetost socialnih partnerjev v družbene in zakonodajne spremembe, sta tudi eden od kazalcev demokratičnosti družbe, v kateri je namesto avtoritativnega odločanja določenim zainteresiranim akterjem ter združenjem dovoljeno, da se v okviru zavezujočih predpisov sami avtonomno dogovorijo za pravila, ki bodo veljala.

Na področju delovnih razmerij predstavljajo kolektivne pogodbe zavezujoč avtonomni vir delovnega prava, pa četudi jih ne sprejme državni zbor, ampak gre za pogodbo, sklenjeno med predstavniki delavstva in predstavniki delodajalcev. S kolektivnimi pogodbami morajo biti usklajene pogodbe o zaposlitvi, pri svojem delu pa jih morajo kot obvezen pravni vir upoštevati tudi sodišča, kadar odločajo v delovnopravnih sporih.

Pomembnost kolektivnega dogovarjanja v okviru sindikalnega delovanja je prepoznana tudi v mednarodnih pravnih aktih in v ustavah številnih držav, tudi v Ustavi RS. Tako že Listina EU o temeljnih pravicah v 28. členu določa pravico do kolektivnih pogajanj. Skladno z njim imajo delavci in delodajalci ali njihove organizacije v skladu s pravom EU in nacionalnimi zakonodajami ter običaji pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na ustreznih ravneh. Kot ena od temeljnih oblik sindikalnega delovanja je pravica do kolektivnega dogovarjanja in sklepanja kolektivnih pogodb zaščitena tudi prek sindikalne svobode, ki je opredeljena v 11. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in v 76. členu slovenske ustave.

Široko vsebinsko področje

Pooblastilo za sklepanje kolektivnih pogodb je torej utemeljeno v ustavi in ratificiranih mednarodnih pogodbah. Zato imajo kolektivne pogodbe dejavnosti v osnovi prirejen status zakonodaje, čeprav so stranke kolektivnih pogodb v določeni meri omejene pri vsebini, ki jo lahko v kolektivnih pogodbah dejavnosti urejajo. Zakon o kolektivnih pogodbah v 4. členu določa, da kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavstvo ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko zakon o delovnih razmerjih določa drugače. Ta pa socialnim partnerjem dovoljuje, da se o posebej določenih vprašanjih dogovorita tudi drugače, se pravi za delavca tudi manj ugodno, kot to določa zakon. Seveda pa so z zakonodajo in ustavo načeloma zavarovani vsi minimalni standardi, ki so bili pridobljeni s sindikalnim delovanjem in v katere tudi kolektivne pogodbe kot avtonomni vir delovnega prava ne morejo poseči.

Kolektivne pogodbe pa ne urejajo zgolj vsebine, ki je že urejena v zakonodaji, ampak je njihovo bistvo predvsem v urejanju področij, ki jih ta ne predvideva. Zakonodaja namreč določa splošni in minimalni okvir, ki se ga morajo delavke in delavci ter delodajalci držati, ne more pa predvideti vseh okoliščin, ki nastajajo v vsaki specifični dejavnosti. Kolektivna pogodba dejavnosti je zato tudi akt, ki natančneje ureja podrobnosti razmerij v posamezni panogi, po drugi strani pa odraža tudi uspešnost socialnega dialoga v panogi ter uspešnost same dejavnosti kot take, saj navadno poleg njenih specifik določa tudi višjo raven pravic od zgolj sicer zelo pomembnega zakonsko določenega minimuma.

Nekoliko drugačen pravni status, ki pa ni nič manj pomemben, imajo kolektivne pogodbe na ravni posameznega podjetja, ki jih sklepajo delodajalci in pri njih organizirani sindikati. Te morajo biti usklajene tako z zakonodajo kot s pripadajočo kolektivno pogodbo dejavnosti, določajo pa podrobnejša pravila za urejanje delovnopravnih odnosov v posameznem podjetju in so za zaposlene v tem podjetju ter za delodajalca obvezne. Podjetniška kolektivna pogodba lahko v skladu z zgoraj navedenim določa pravice in obveznosti delavstva le v ugodnejšem obsegu, kot jih urejata zakon in kolektivna pogodba dejavnosti, ureja pa lahko tudi posebna področja, ki jih kolektivna pogodba dejavnosti sicer ne obravnava, so pa za posamezno podjetje pomembna.

Višja raven pravic

Za delavke in delavce je predvsem pomembno, da kolektivne pogodbe praviloma prinašajo višjo raven pravic od minimalne, ki jo določa zakonodaja, njihova višina pa je odvisna od stanja v dejavnosti in moči oziroma števila članov posameznega sindikata, ki kolektivno pogodbo sklepa. Velikokrat se namreč dogaja, da med pogajanji argumenti in dokazila za določeno spremembo, ki jih predložijo sindikati, naletijo pri delodajalcih na gluha ušesa. To pa pomeni, da »argumenta moči« – in s tem mobilizacijske akcijske moči članstva – sindikalna stran nikakor ne sme zapostaviti.

Kolektivne pogodbe tako navadno vsebujejo določbe o višini minimalnih osnovnih plač, kriterije za dodatne dneve letnega dopusta in osnovna določila glede organizacije dela v dejavnosti, kot so na primer določbe o delovnem času, pripravništvu, izobraževanju. Niso pa glede svoje vsebine kolektivne pogodbe povsem povezane s področji, ki jih zakon že ureja. Poleg višje ravni pravic in podrobnejše ureditve posameznih področij lahko tako kolektivne pogodbe urejajo tudi pravice, ki jih zakonodaja ne vsebuje. Kot primer lahko omenimo solidarnostne pomoči in jubilejne nagrade, ki jih zakonodaja ne ureja, zato gre za pravice, ki so utemeljene izključno na ravni kolektivnih pogodb.

Pomembnost kolektivnih pogodb pa se odraža tudi v socialnem miru, h kateremu prispevajo. S kolektivnim dogovarjanjem in socialnim dialogom na splošno se namreč odprta vprašanja, morebitni spori in pričakovane težave rešujejo za pogajalsko mizo namesto v sporih pred sodišči ali s stavkami. Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe so tako mesto, kjer lahko delodajalci in sindikati izmenjajo poglobljena mnenja o odprtih vprašanjih v posamezni panogi ter o njenem bodočem razvoju. Pogajalska miza je prostor, kje je mogoče preveriti delovanje panoge in pravil, ki urejajo razmerja v njej, presoditi trenutno stanje in postaviti določbe, ki jih bodo morali delavci in delodajalci upoštevati v prihodnje. Ob uspešnem socialnem dialogu, ki se konča s sklenitvijo kolektivne pogodbe dejavnosti, se bistveno zmanjšajo negotovost in morebitni spori, saj so pravila, ki bodo veljala za določeno dejavnost, vzpostavljena sporazumno med socialnimi partnerji, kar pomeni, da ne gre za ukaz tretjega oblastnega subjekta. Zato je toliko bolj verjetno, da se bodo naslovniki teh pravil tudi držali in jih razumeli ter sprejeli za svoja. Sindikati dejavnosti in pristojne delodajalske sekcije znajo tudi bistveno bolje predvideti težave, ki bi lahko v delovnih razmerjih v posamezni panogi nastale, saj iz nje izhajajo. Zato znajo bolje kot zakonodajalec predvideti in sprejeti ukrepe, ki bodo pripomogli, da do njih in z njimi povezanih sporov ne bo prihajalo.

Večje poznavanje panoge skleniteljic kolektivne pogodbe torej prinaša boljša pravna pravila, ki za to dejavnost veljajo. To pomeni tudi večjo predvidljivost in manj potencialnih sporov, ki bi se morali reševati prek sodnih postopkov oziroma stavk ali drugih oblik pritiska. To ne pomeni, da taki postopki reševanja sporov niso legitimni, vendarle pa naj bi obstoj kolektivne pogodbe v določeni meri poskrbel, da je potrebe po takšnem reševanju problemov manj, kot bi je bilo ob manj dodelanih predpisih. Poleg tega je na ravni kolektivnih pogodb vzpostavljen sistem komisij za spremljanje izvajanja in razlago samih pogodb, ki bi se ga stranke kolektivnih pogodb v praksi lahko bolj posluževale. Takšna komisija je sestavljena iz posameznih strani skleniteljic kolektivne pogodbe, njena pristojnost pa je, kot že iz imena izhaja, spremljanje izvajanja določb v praksi in podajanje priporočil strankam kolektivne pogodbe za nadaljnje urejanje, pa tudi razlaga spornih ali dvoumnih določil posamezne kolektivne pogodbe.

Hitrejše spreminjanje in prilagajanje

Kolektivne pogodbe so tudi akti, ki so v nasprotju z bolj ali manj stabilno delovno zakonodajo namenjeni pogostejšemu spreminjanju in prilagajanju dejanskemu stanju v dejavnosti. Socialni dialog na bipartitni ravni je v osnovi bolj ali manj neprekinjen proces, ki prek spremljanja izvajanja kolektivne pogodbe in njenih razlag, sprememb ter dopolnitev skrbi za to, da so pravna pravila v dejavnosti oziroma v podjetju usklajena s sprotnimi potrebami, ki jih prinaša razvoj. Poleg prilagajanja tem potrebam je namen periodičnih sprememb in popravkov kolektivnih pogodb tudi usklajevanje najnižjih plač in drugih standardov delavskih pravic, saj je pomembno, da ti sledijo tako razvoju panog kot tudi razvoju gospodarstva na splošno, ker je s tem ohranjena relativna raven pravic zaposlenih v posamezni dejavnosti.

Dosedanji razvoj kolektivnega dogovarjanja ter pomen in tradicija uporabe kolektivnih pogodb so nedvomno kazalec, da v slovenskem prostoru kolektivne pogodbe potrebujemo. Tudi zato, ker kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti v marsičem zapolnijo pravno praznino, ki nastane z delovno zakonodajo, oziroma konkretizirajo določene zakonske določbe. Zato je pomembno, da imamo v Sloveniji sistem kolektivnih pogodb razvit ter da te zajamejo čim večji spekter dejavnosti. Tako javnega kot tudi zasebnega sektorja.

Treba si je prizadevati, da bi se v Sloveniji pokritost s kolektivnimi pogodbami, veljavnimi na ravni države, povečala. Foto G. I.

Na tem mestu je treba ugotoviti, da pa pokritost s kolektivnimi pogodbami dejavnosti (zlasti v zasebnem sektorju) v zadnjih letih na žalost pada. S tem pa se tudi manjša pravna predvidljivost razmer in zmanjšuje pravna varnost delavstva. Razlogov za to je nedvomno več. Eden od poglavitnih pa je dejstvo, da v Sloveniji nimamo več splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ta ni bila samo pravni vir za urejanje delovnopravnih razmerij v vseh tistih dejavnostih, v katerih ni bila sklenjena kolektivna pogodba dejavnosti – takrat je bila pokritost s kolektivnimi pogodbami, veljavnimi na ravni države, sicer okrog 90 odstotkov –, ampak tudi pravni vir, ki je na ravni bipartitnega dogovarjanja določal vsebine in minimalne skupne standarde. Zlasti v gospodarstvu. Zato bi veljalo razmisliti o tem, da bi ponovno oblikovali splošno kolektivno pogodbo, veljavno za zasebni sektor, pri čemer pa bi bilo treba paziti, da dogovorjene pravice in obveznosti ne bi pomenile tudi maksimuma dogovorjenega za kolektivne pogodbe dejavnosti na ravni države.

Nujna večja pokritost

Zgodovinski pregled vsebin kolektivnih pogodb nam na žalost pokaže tudi, da kolektivne pogodbe v Sloveniji niso sledile novim razmeram in spremembam na trgu dela. In to kljub temu, da so socialni partnerji na evropski ravni v okviru različnih socialnih sporazumov (npr. sporazum o vključujočem trgu dela, sporazum o digitalizaciji) poskušali socialne partnerje na nacionalnih ravneh spodbuditi, da bi h klasičnim vsebinam kolektivnih pogodb, kot so višina plač, regresa za letni dopust, razporejanje delovnega časa, dolžina letnega dopusta, dodali nove. In sicer vsebine, ki se nanašajo na opravljanje dela v novih oblikah poslovanja, učinkovitejše preprečevanje prekarnosti, zagotavljanje enakosti/nediskriminatornosti, opravljanje dela na daljavo, pravico do odklopa, vseživljenjsko učenje, varstvo in zdravje pri delu, psihosocialnih tveganja ipd. Zaradi raznolikosti in specifičnosti posameznih dejavnosti na zakonodajni ravni namreč ni mogoče univerzalno oziroma enako uspešno najti rešitve za vse dejavnosti. Zlasti v gospodarstvu.

Zaradi naštetega si je treba prizadevati, da bi se v Sloveniji pokritost s kolektivnimi pogodbami, veljavnimi na ravni države, povečala ter da bi te tudi oziroma v večji meri vključevale zgoraj navedene vsebine. Gre namreč za vsebine, od katerih ni odvisna samo raven in obseg pravic zaposlenih, temveč tudi prihodnost posamezne dejavnosti. S tem pa tudi stabilnost zaposlitve. Prihodnost posamezne dejavnosti, položaj in obstoj podjetja ter s tem povezani načini poslovanja pa v današnjem svetu niso in ne smejo ostati privilegij lastnikov in uprav družb. Sindikati morajo biti aktivno vključeni tudi na omenjena področja, ki morajo obenem postati predmet bipartitnega kolektivnega dogovarjanja. Zlasti ko govorimo o kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Ko govorimo o pomenu kolektivnih pogodb, pa ne smemo spregledati tudi njihove stvarne veljavnosti oziroma sistema, ki določa, za katerega delodajalca kolektivna pogodba dejavnosti velja in za koga ne. Ta sistem je sedaj v Sloveniji določen z zakonom o kolektivnih pogodbah, od nastanka katerega je minilo že precej let, zato nedvomno potrebuje revizijo. Tako na področju postavitve in izpolnjevanja pogojev za razširjeno veljavnost kolektivnih pogodb dejavnosti kot tudi z vidika enakega obravnavanja podpisnikov (in njihovih članov) pri presoji izpolnjevanja pogojev za razširjeno veljavnost in uporabo kolektivnih pogodb.

Matija Drmota, samostojni svetovalec za pravno področje v ZSSS

Delavska enotnost

To besedilo je v obliki dveh posameznih člankov izšlo v najnovejši tematski številki – Sejemo znanje, krepimo dialog, žanjemo napredek, september 2021 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!

Share