ZSSS svetuje: Do kdaj mora delavec porabiti dopust?

16. 6. 2020

Spletna rubrika ZSSS svetuje je namenjena odgovorom na najrazličnejša vprašanja, težave, stiske ipd., povezane s svetom dela. Sprašujete lahko tudi vi: pišite nam (glej spodaj) in pomagali vam bomo.

Nekaterim gre izraba dopusta »bolje od rok« kot drugim. In pogosto se zgodi, da zaposleni ne uspe porabiti vsega dopusta, ki mu v koledarskem letu pripada. Nekaj, ne vsega, ga lahko prenese v naslednje leto, vendar pri tem veljajo nekatere omejitve.

Dopust je določen za vsako leto posebej

Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu v tem koledarskem letu pripada. Rok za odmero dopusta je 31. marec.

Dopust je namenjen izrabi v tekočem letu

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec delavcu oziroma delavki v tekočem koledarskem letu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta. V ta namen lahko od delavca tudi zahteva načrtovanje izrabe najmanj dveh tednov letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.

Delavec je tako dolžan načrtovati in porabiti vsaj dva tedna dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta, če ta ni izrabljen v tekočem letu, pa je mogoče prenesti v naslednje leto.

Rok za izrabo lanskega dopusta

Lanski dopust mora delavec izrabiti v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija v tekočem letu.

Ves letni dopust, ki ga  ni mogel izrabiti zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, zaradi porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima zaposleni pravico izrabiti do 31. decembra.

Po preteku omenjenih rokov delavec dopusta ne more več izrabiti in mu ta »propade«.

Odškodnina za neizrabljen dopust

Namen letnega dopusta je počitek, regeneracija delavca in izraba prostega časa v skladu z delavčevimi potrebami in potrebami njegove družine. Zato se delavec izrabi dopusta ne more odpovedati niti za morebitno odškodnino oziroma nadomestilo.

Zakon v takšnem primeru pozna le eno izjemo, in sicer v primeru prenehanja delovnega razmerja. V tem primeru se lahko delavec in delodajalec dogovorita za denarno nadomestilo za neizrabljen dopust.

Tudi tukaj pa se to, ali delavcu odškodnina oziroma nadomestilo za neizrabljen dopust pripada ali ne, presoja v vsakem primeru posebej, glede na konkretne okoliščine.

Predvsem je pomembno vedeti, da je delavec do nadomestila za neizrabljen dopust upravičen, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem je nujno, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel porabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja. Pomembno je tudi, da je delavec izrabo letnega dopusta zahteval.

Na podlagi sodne prakse velja, da če delavec izrabe letnega dopusta ne zahteva, obstoj nepredvidljivega vzroka za to pa ni izkazan in če na delodajalčevi strani ni razlogov za neizrabo, pravico do letnega dopusta (ali nadomestila) izgubi. Bistveno je torej dejstvo ali je imel delavec dejansko možnosti izkoristiti svojo pravico do letnega dopusta ali pa je omenjeno možnost izgubil zaradi nepredvidljivih dogodkov.

Povzeto po Skei

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Pišite nam na info@zsss.si in odgovorili vam bomo. Ne pozabite pa niti na naš časopis Delavska enotnost (uredništvo je dosegljivo na de@sindikat-zsss.si), ki vsakih 14 dni prinaša najboljše pravne nasvete in druge informacije o sindikalnem delu in boju. Naročite se in berite!

Še niste članica ali član sindikata?

Preberite razloge za včlanitevizberite svoj sindikat in se včlanite!

Share