Davčna tajnost nad pravicami delavcev?

12. 7. 2011

ZSSS zahteva, da državni organi poskrbijo, da bo evidenca delodajalcev z negativnimi referencami (t.i. evidenca slabih delodajalcev), čim prej javno objavljena. S prenehanjem izgovarjanja na davčno tajnost in zaščito osebnih podatkov, ki ne zdrži resne presoje, bo država jasno sporočila, da ji je do spoštovanja pravic delavcev. Kot je bilo povedano na ponedeljkovi novinarski konferenci ZSSS, je v tej evidenci po neformalnih informacijah več kot 700 delodajalcev.

 

Država daje očitno prednost prosti gospodarski pobudi oziroma liberalizaciji pred varstvom pravic delavcev, je uvodoma dejal Goran Lukič, svetovalec ZSSS za socialno področje, zaposlovanje in migracije. Izpostavil je (pre)hitro ustanavljanje podjetij in problematiko slamnatih podjetij, glede katerih ministrstvi za pravosodje in za javno upravo trdi, da gre za posamične zlorabe in minorne kršitve, hkrati pa je letno zgolj prek slamnatih podjetij za okoli četrt milijarde evrov davčnih utaj. Lansko jesen je ZSSS po nekaj mesecih (prek ministrstva za javno upravo in informacijske pooblaščenke) izborila javno objavo evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) o delodajalcih, ki so kršili zakonodajo glede zaposlovanja tujcev in jim zaradi tega novo zaposlovanje delavcev migrantov ni dovoljeno. Lanskega septembra je bilo v njej 823 pravnih oseb, z imenom Dosje 823 pa je dostopna tudi na spletni strani ZSSS.

 

Po zgledu te objave je ZSSS pričakovala, da bo javno objavljena tudi evidenca slabih delodajalcev, ki jo kot evidenco delodajalcev z negativnimi referencami določa zakon o urejanju trga dela. A ZRSZ te evidence kljub večkratnim pobudam iz vrst ZSSS ne želi razkriti, pri tem pa se sklicuje na davčno tajnost (na davčno tajnost in potencialno krnitev »poslovnega ugleda« ter »bonitetnega razreda« pa se je država sklicevala tudi, ko je odbor za delo državnega zbora pozval k javni objavi neplačnikov prispevkov za socialno varnost). »Očitno država bolj varuje poslovni ugled delodajalcev kakor pa temeljne pravice delavcev,« je dejal Lukič.

 

Opozoril je še, da marsikatera država nima zadržkov glede objavljanja slabih podjetij in direktorjev, naša tega ne želi storiti, hkrati pa brez težav odreja povezovanje 48 evidenc spremljanja prejemnikov socialnih pomoči. Imamo tudi določbe 196. člena kazenskega zakonika, ki z do tremi leti zapora sankcionira neplačevanje socialnih prispevkov, a državi objavljanje evidence slabih delodajalcev preprečuje zaščita davčne tajnosti. Kot je dodal, je v evidenci po neformalnih podatkih več kot 700 delodajalcev. Izpostavil je še primer delavca, ki so ga na zaposlitev napotili k delodajalcu, za katerega je vedel, da ne izplačuje plač, in se je moral zelo potruditi, da mu na ZRSZ niso odvzeli pravico do denarnega nadomestila oziroma ga izbrisali.

 

Je davčna tajnost nad delavsko socialno varnostjo?

V petih letih je za skoraj 100-odstotkov zraslo število ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje (z okoli 3300 na 6500), je podatke inšpektorata za delo navedel Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij. To kaže na padanje standardov delovnopravne zakonodaje, v času krize so se pomnožila tudi neizplačevanja plač in neplačevanja prispevkov za socialno varnost. Če država ne vidi potrebe po objavljanju evidence tistih delodajalcev, ki ne izplačujejo plač in/ali, potem to pomeni, »da država ne priznava delovnopravne zakonodaje in pravic delavk in delavcev kot standard v tej državi, ampak to tolerira«.

 

Skrivanje za davčno tajnostjo ali za osebnimi podatki je izgovor, kaže pa tudi, da je »davčna tajnost nad socialno varnostjo delavk in delavcev«, je poudaril Zorko. Objava slabih delodajalcev bi pomagala iskalcem zaposlitve k boljšim in lažjemu izogibanju slabšim, saj bi vsakdo vedel, ali delodajalec spoštuje zakonodajo, je dejal. »Nedostopnost evidence slabih delodajalcev pomeni dajanje potuhe delodajalcem, ki ne spoštuje pravic delavk in delavcev,« je povedal. Vprašal se je, ali bo ZRSZ, ki evidenco vodi in jo ne želi objaviti, jamčil za neizplačane plače ali prispevke, saj delavci teh informacij nima, ZRSZ pa jih pridobiva s pomočjo inšpektorata za delo in davčne uprave. Opozoril je še, da zakon o varstvu osebnih podatkov ne ščiti podatkov pravnih oseb, ampak le fizične, kar pomeni, da za to evidenco velja zakon o dostopnosti informacij javnega značaja, po njegovem pa ni nobenih ovir, da bi objavili tiste pravne osebe, ki ne spoštujejo zakonodaje.

 

Javna dostopnost te evidence bi pomenila tudi, da je spoštovanje zakonodaje in pravic delavcev postala del »poslovne odličnosti« in »normalni standard«, ne pa da ostajamo zadovoljni s »folklore« kršitve delavskih pravic. Ta objava bi prispevala tudi k zmanjšanju sive ekonomije, upoštevanje delovnopravne zakonodaje pa bi moralo postati tudi eden od stebrov sistema javnega naročanja. »Danes pri javnih naročilih nimamo predpisa, ki bi določal, da lahko zanje konkurirajo in ta posel dobijo samo podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, zlasti na področju delovnega prava,« je dejal. Ministrstvo za finance sicer vodi tudi evidenco kršiteljev pravil javnega naročanja, a je ta povsem prazna, je bilo povedano.

 

»V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevamo od države, da ustvari pogoje, da bo objava slabih delodajalcev zakonska obveza. Ne more biti izgovora, da ob neplačevanju prispevkov, neplačevanju plač – gre za kršitev temeljnih delavskih pravic, temeljnih človekovih pravic – seznam ne more biti na vpogled vsem, ki jih to zanima,« pa je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Pri javnih naročilih ne gre le za ceno in kvaliteto opravljenega dela, ampak bi bilo treba spoštovati delavske pravice, delovno pravo in kolektivne pogodbe, je še poudaril. Razkrivanje kršitev temeljnih pravic bi morala biti vrhovna zaveza, je še dodal predsednik ZSSS.