Vse najboljše! – Delavska enotnost praznuje 82. obletnico izhajanja

21. 11. 2024

Delavska enotnost je edini redni periodični delavski časopis, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od 20. novembra 1942, in prav v teh dneh praznuje spoštovanja vreden jubilej.

Danes je Delavska enotnost glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) – ta je izdajanje prevzela leta 1997 –, ki izhaja dvakrat mesečno v revialni obliki, že več let pa izhajajo tudi posebne tematske številke o različnih in raznolikih sindikalnih, delavskih, družbenih, ekonomskih ipd. temah.

Nekoč …

Kot je pred dvema letoma ob osemdesetletnici izhajanja na okrogli mizi povedal nekdanji sodelavec Delavske enotnosti Tomaž Kšela, je na pobudo vodstva narodnoosvobodilnega gibanja poleti 1942 prišlo do oblikovanja posebne delavske organizacije znotraj Osvobodilne fronte, imenovane Delavska enotnost. Ustanovljena je bila na konferenci predstavnikov delavskega razreda Slovenije 7. novembra 1942 v Ljubljani. Ta delavska organizacija je začela izdajati glasilo Delavska enotnost, prva številka pa je potem izšla 20. novembra 1942. Ob koncu vojne so nato iz tradicije odborov Delavske enotnosti zrasli enotni sindikati.

 

Kako se je vse začelo?

Zgodovinska dejstva so torej znana: Delavska enotnost je nastala sredi vojne vihre v okupirani deželi. Odločitev o njenem izdajanju je bila sprejeta na ustanovni konferenci gibanja Delavska enotnost 7. novembra 1942 v Ljubljani. 20. novembra je bila prva številka že razmnožena in je po tajnih kanalih prišla do ljudi. To je bil čas, ko je bila Slovenija okupirana, v deželi je veljala prepoved delovanja razrednih sindikatov, jugoslovanska vlada pa je leta 1940 celo razpustila Združeno delavsko-sindikalno zvezo Jugoslavije. Delavke in delavci so svojega upornega duha ohranili v številnih podjetjih, kjer so ustanovili odbore gibanja, ki so ga torej poimenovali Delavska enotnost. Ti so se vključevali v Osvobodilno fronto. Toda kakšna je bila vsebina čisto prve številke, od izida katere v teh dneh mineva 82 let?

O tem je v besedilu z naslovom Delavska enotnost 1941 – 1945, ki je leta 2017 izšlo v zborniku Delavsko gibanje in delavska enotnost (ob 75-letnici našega in vašega časopisa ga je uredil naš pokojni sodelavec Franček Kavčič), pisal zgodovinar Bojan Godeša. V članku je sicer podrobno popisal tudi širše razloge za ustanovitev Delavske enotnosti, samo konferenco in ustanovitev glavnega odbora časopisa.

V prvi številki je bilo tako objavljeno gradivo z ustanovne konference gibanja in članek Edvarda Kardelja z naslovom Enotnost slovenskega delavstva, vsebovala pa je še poziv članom Narodne strokovne zveze (liberalnim sindikatom), imena padlih delavskih funkcionarjev ter članek Delavci, v boj! Toneta Fajfarja, tudi člana glavnega odbora. »Čeprav v prvi številki piše, da bo glasilo izhajalo po potrebi, je bilo izdajanje lista Delavska enotnost mišljeno periodično (14-dnevno ali na tri tedne). Vanj naj bi dopisovali delavci z vseh zasedenih ozemelj in iz vojaških enot ter naj bi se list razširjal po delavskih krajih. Že od začetka je bilo predvideno, da naj bi imelo glasilo več izdaj (ljubljansko, primorsko, gorenjsko). Potrebo po več pokrajinskih izdajah so narekovali predvsem praktični razlogi, med katerimi je bil na prvem mestu težavnost razširjanja osrednje izdaje, po drugi strani pa tudi različne specifične razmere v posameznih okoljih, ki so zahtevale tudi več konkretnih poročil iz ‘domačega’ okolja. Pokrajinske izdaje so izhajale v letih 1943 in 1944. Ljubljanska in primorska se ne razlikujeta bistveno od osrednje, medtem ko gorenjska (izhajala je v prvi polovici 1944) kaže več specifičnosti.«

Kot pravi Godeša, lahko vsebino medvojnih številk Delavske enotnosti lahko razdelimo na tri vsebinske sklope: na pisanje o vlogi in pomenu delavskega razreda v narodnoosvobodilnem boju, na splošno o partizanskem boju ter o delavskih strokovnih organizacijah v povojni družbi. Manjkali pa seveda niso niti pozivi, zlasti v gorenjskih in primorskih pokrajinskih izdajah, delavcem v tovarnah, naj se odpravijo v partizane.

V letu 1942 po prvi številki sicer ni izšla nobena več, v prvi polovici naslednjega leta (do julija 1943) so izšle štiri, leta 1944 pa dve, 20. in 27 novembra. »Naslednje številka je izšla že po osvoboditvi, in sicer 21. maja 1945 v Ljubljani, takrat že kot glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije,« še pove Bojan Godeša. In ostalo je, kot radi rečemo, zgodovina.

Gregor Inkret, Delavska enotnost

… in danes

Delavska enotnost spremlja zlasti dogajanje v ZSSS, v njenih sindikatih dejavnosti, območnih organizacijah in sindikalnih podružnicah. Med stalnice uredniške politike sodijo zlasti pogajanja o kolektivnih pogodbah, vodenje socialnega dialoga, sindikalni boji … V ospredju pisanja so tudi položaj delavstva, morebitna odpuščanja, solidarnost in vzajemnost. Glasilo ZSSS posebej skrbno spremlja vprašanja pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Obravnava tudi predloge reform socialnega zavarovanja in pri tem še posebej skrbno ocenjuje posledice za položaj zavarovancev. Poroča tudi s posvetovanj, okroglih miz, novinarskih konferenc in drugih sindikalnih dogodkov.

Objavlja pravne in druge strokovne nasvete. Več kot 30 let je med stalnimi rubrikami Sindikalna lista, v kateri so objavljeni zneski povračil nekaterih stroškov in dogovorjeni zneski različnih dodatkov, regresa za dopust in prehrano … Stalnica Delavske enotnosti so tudi poročila o sindikalnih športnih igrah in počitnikovanju. Redno objavljamo tudi delavski humor in nagradno križanko …

»V skoraj vseh medijih se ukvarjajo s problemom, kaj je bilo prej; ali je bila za njihovo ‘rumenenje’ in siromašenje s slaboumnimi, z velikimi fotografijami in slikovno vse bolj opremljenimi (ne)informacijami vzrok želja bralstva ali pa si bralke in bralci preprosto želijo prav to, ker jim večina drugega niti ne ponuja več. Ostati v teh razmerah verodostojen in tehten strokovni časopis ni lahko; a mi bodo še vztrajali, saj menimo, da v delavskem gibanju sodelujejo ljudje, ki izstopajo po ozaveščenosti, ljudje, ki razumejo pomen znanja in argumentiranja, nujnost skupnostnega dela in organiziranja. Naj bo ta razmislek popotnica Delavski enotnosti ob njenem 82. rojstnem dnevu, da bo ostala vitalna in živa še dolga leta. Pa tudi popotnica vsem vam, ki zdaj držite v rokah ta časopis, da nas boste podprli. Obljubljamo, da se bomo še naprej trudili, saj mora v tem ponorelem svetu še obstajati kak steber, na katerega se lahko naslonimo,« pa je ob novem rojstnem dnevu vaše in naše Delavske enotnosti zapisala njena odgovorna urednica Mojca Matoz.

Se beremo še naprej – vsaj še naslednjih 82 let – na straneh vašega in našega časopisa, nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Bi brali več?

Še več o Delavski enotnosti je mogoče izvedeti tukaj.

Nanjo, tako na redne kot tematske številke, se je mogoče naročiti na tej povezavi.

Več o naših aktualnih številkah, rednih in tematskih, lahko izveste tukaj.

Vabimo pa vas tudi k ogledu kratkega dokumentarnega filma, ki je nastal ob predlanski, 80. obletnici izhajanja.