Od diskriminacije do razbijanja mitov: Izbor aktualnega sindikalnega branja

13. 8. 2019

S kakšnimi miti, polresnicami, izkrivljenimi dejstvi se vsakodnevno soočamo delavke in delavci, sindikalisti ter sindikalistke? Kdo ali kaj so zasebne agencije za posredovanje delavcev in zakaj jih moramo poznati? Kako naj kot delavke in delavci lovimo ravnotežje med poklicem in družino, med kariero in prostim časom ter vsem drugim? Zakaj se podnebne spremembe ter skrb za okolje tičejo tudi sindikatov in kaj pomeni, da smo skupaj močnejši tudi na mednarodnem odru? Zakaj se je tako pomembno boriti proti diskriminaciji na trgu dela?

Že več let izhajajo posebne tematske številke Delavske enotnosti, glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), namenjene različnim in raznolikim sindikalnim, delavskim, družbenim, ekonomskim, socialnim ipd. temam, ki so tesno povezane s tem, kar ZSSS počne in predstavlja. Gre za dragoceno zbirko sindikalnega branja s prispevki in zgodbami, ki bi v slovenskem medijskem prostoru kje drugje težko dobile pravo mesto in ustrezno pozornost.

Letos smo pripravili in (od januarja od vključno junija) izdali že šest tematskih številk Delavske enotnosti, v pripravi pa sta še dve, ki izideta jeseni, predvidoma konec oktobra in konec novembra. Kratek poletni premor v uredništvu (naslednja redna številka vašega in našega delavskega časopisa, ki sicer izhaja dvakrat mesečno, bo znova izšla na začetku septembra) pa izkoriščamo za to, da lahko z vami delimo izbor aktualnega sindikalnega branja oziroma glavne ter najbolj relevantne prispevke iz letos izdanih tematskih številk. V njih smo pisali o agencijskem delu, usklajevanju dela in zasebnosti, diskriminaciji na trgu dela, mednarodnih sindikalnih obzorjih in še o marsičem drugem.

Na Delavsko enotnost, tako na tematske kot na redne številke, se lahko naročite tukaj.

Diskriminacija na trgu dela

Zakaj pisati o diskriminaciji v povezavi s svetom dela?

Ker na diskriminacijo ne smemo pristati, temveč je treba nanjo odkrito opozarjati in v zvezi z njo odločno ukrepati. Ker boj proti diskriminaciji na trgu dela pripomore k bolj enakovrednemu in enakopravnejšemu položaju različnih skupin delavk in delavcev, kar je na koncu dobro za vse. Ker ne gre čakati in gledati, da nepravilnosti vseh vrst postanejo tudi širše družbeno sprejemljive. Ker ni treba daleč v zgodovino, da bi videli, kako se diskriminacija lahko konča.

Eno temeljnih poslanstev sindikalnega boja je zagotavljanje enakih možnosti in sledenje načelom nediskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti in vsakršne druge osebne okoliščine. Enake možnosti žensk, moških in oseb številnih drugih spolnih identitet so torej bistven in samoumeven del sindikalnega boja. A je res tako na vseh ravneh in v vseh delovnih okoljih? Smo ženske še »drugi spol«?: O diskriminaciji na trgu dela – Enake možnosti med načeli in stvarnostjo

Sociolog Miha Lobnik je oktobra 2016 po izvolitvi v državnem zboru kot prvi prevzel funkcijo zagovornika načela enakosti, samostojnega državnega organa, ki se ukvarja z zagotavljanjem neodvisne pomoči žrtvam diskriminacije, izvaja raziskave, skrbi za osveščanje in informiranje javnosti o diskriminaciji, odkriva kršitve ter si prizadeva za odpravo različnih oblik neenake obravnave. Pred tem je bil Lobnik vrsto let aktiven na različnih področjih, povezanih s spodbujanjem enakopravnosti in preprečevanjem diskriminacije. Z njim smo se pogovarjali o dosedanjem delu urada zagovornika, o problemih, povezanih z diskriminacijo, ki smo jim priča pri nas, in o zagovornikovih načrtih za prihodnost: “V zgodbi o preprečevanju diskriminacije smo lahko zmagovalci vsi”: Intervju z zagovornikom načela enakosti

Od slovenske ustave naprej, ki zagotavlja, da naj bo »Vsakomur /../ pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto«, je v Sloveniji razvita vrsta mehanizmov, ki naj bi preprečevali neenako obravnavo na podlagi osebnih okoliščin. A vendar lahko ob podrobnejši analizi stanja opazimo, da obstajajo velike razlike v stopnji zaščite pred diskriminacijo med delavkami in delavci, ki delajo v različnih oblikah dela: Diskriminacija in prekarnost z roko v roki

Mednarodna obzorja

Slovenija (in tukajšnji sindikati) ni osamljen otok sredi ponorelega sveta, ampak legitimen del evropskih, mednarodnih in drugih integracij, ki jih je treba poznati. Zato je mednarodno povezovanje pomembno in zato mednarodna solidarnost šteje. Svet že dolgo ne začne in konča na pragu domače tovarne ali podjetja, zato si je pomembno širiti obzorja. Tuje sindikalne organizacije in njihovo delo so lahko pomemben vir znanja in navdiha tudi za domače sindikalne aktivnosti, obenem pa dogajanje na mednarodni ravni, predvsem v okviru Evropske unije, še kako vpliva na življenje doma ter s tem tudi na vsakdan delavk in delavcev. Nenazadnje pa gre že pri Internacionali, slavni delavski himni iz 19. stoletja, za poziv k boju za pravičnejši svet s sporočilom, da bo ta boj uspel le, če bo internacionalen, mednaroden, globalen …

Pavleta Vrhovca ni treba posebej predstavljati. Je nekdanji izvršni sekretar ZSSS za mednarodno dejavnost in nekdanji generalni sekretar ZSSS ter eden ključnih protagonistov sodobnega slovenskega sindikalnega gibanja. Sindikalist od glave do peta ostaja sindikalno aktiven tudi kot upokojenec. Je velik strokovnjak in poznavalec mednarodnega sindikalnega povezovanja ter iskriv, pronicljiv sogovornik: Intervju s Pavletom Vrhovcem: “Skupaj smo močnejši – tudi na mednarodnem odru”

V kakšnem svetu delujemo danes in se borimo sindikati? Kako je ta svet nastal in kako ga razumeti? In zakaj nam grozi ponovitev najtemačnejših obdobij preteklosti?: Mednarodna sindikalna obzorja: Od socialne Evrope do pogubnih varčevalnih ukrepov

Mednarodno delavsko in sindikalno povezovanje sta že zaradi mednarodnega delovanja kapitala izjemno pomembna. Eno naših osrednjih sindikalnih obzorij določa članstvo sindikalne centrale Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC). Pišemo o tem, za kakšno organizacijo gre, kakšni so njeni cilji, nameni in metode ter kako je ZSSS kot legitimen del evropskih integracij vpeta vanjo: Kako in kje se povezujejo evropski sindikati

Delavstvo, podnebne spremembe, sindikati

Tajajoči se ledeniki, nevarni vročinski valovi, dvig morske gladine, umirajoči koralni grebeni, zime brez snega, srhljivi gozdni požari od Kalifornije do Švedske, suše, poplave, pa dolge, brezplodne podnebne konference in sporazumi, ki ostajajo mrtva črka na papirju, ter globalni protesti mladih za podnebno pravičnost … Težko si je predstavljati mirno in ustaljeno življenje, ko naš planet že danes pustošijo ekstremni vremenski dogodki in okoljske katastrofe. Prav tako je vedno težje poslušati visokoleteče besede svetovnih elit o reševanju podnebne krize, medtem ko emisije toplogrednih plinov naraščajo iz leta v leto.

Kakorkoli obračamo, podnebne spremembe ne vplivajo le na okolje, ampak tudi na druge življenjske vidike, točneje na delo in delovna mesta. Naloga sindikatov je namreč varovanje delavk in delavcev ter njihovih delovnih mest in skrb za kakovost zaposlitev, po drugi strani pa prav podnebne spremembe ‘ubijajo’ delovna mesta, zmanjšujejo delavčevo varnost, ogrožajo zdravje zaposlenih in vplivajo tudi na kakovost njihovega življenja.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj je naša znana klimatologinja, raziskovalka, redna profesorica na ljubljanski Biotehniški fakulteti, članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) in tudi dobitnica priznanja roža mogota za dosežek leta na področju uveljavljanja enakih možnosti žensk in moških na trgu dela in v družb, ki ji ga je leta 2008 podelil Odbor za enake možnosti ZSSS. Je prava sogovornica, ko človek išče odgovore na vprašanja, zakaj nastajajo in kako se kažejo podnebne spremembe, zakaj niso zgolj okoljski, temveč tudi socialni problem, kako podnebno ranljiva je Slovenija, kdo so podnebni skeptiki in podobno: Intervju z Lučko Kajfež Bogataj: “Ko zmanjka vode, je konec ljubezni”

Podnebne spremembe ne vplivajo samo na naše počutje pri delu, ampak čisto konkretno tudi na našo varnost in naše zdravje. Predstavniki kapitala se morajo zavedati tudi, da vsaka stopinja nad 25 stopinjami Celzija znižuje produktivnost za dva odstotka. Ko bodo svoje delo opravili še nadzorni organi, tj. inšpekcija, bomo lahko govorili o celovitih rešitvah. Poglejmo, kaj mora vedeti o vsem skupaj sindikalist in na kaj naj bo pozoren sindikat na ravni podjetja ali zavoda: Podnebne spremembe in delavstvo: Vročina tudi ubija

Kako sta povezana okoljski in delavski boj? Zakaj bi morale okoljske in delavske organizacije delovati skupaj? Kako lahko gradimo skupno solidarnost med izkoriščanimi, revnimi, ogroženimi …? Kako poskrbeti, da bodo tudi nova, zelena delovna mesta delavkam in delavcem prijazna? Odgovarja okoljevarstvenik Andrej Gnezda iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj: Za čisto okolje in dostojna delovna mesta

Usklajevanje dela in zasebnosti

Zakaj pisati o lovljenju ravnotežja med poklicem in družino, med kariero in prostim časom ter vsem drugim?

Ker danes delamo vedno več. Ker živimo in delamo v kulturi dolgih, vedno daljših delavnikov. Ker je ustrezno usklajevanje dela ter zasebnosti, pa družinskega življenja in prostega časa, ključno za človekovo mentalno in fizično zdravje. Ker je nujno vedeti, kakšne pravice imamo pri usklajevanju delovnega časa kot delavke in delavci. Ker velja poznati dobre prakse na omenjenem področju in izpostaviti aktualne probleme …

 

Čez nekaj desetletij bo v Sloveniji približno tretjina prebivalstva starejša od 65 let, pravijo dežurni prognostiki. In to dolgoživost hkrati dušebrižniško hvalijo, realistično svarijo pred bremenom in načrtovalsko napeljujejo k razvoju. Vendar pa neformalno, nevidno skrbstveno domače, hišno oziroma gospodinjsko neplačano delo zahteva vsaj toliko časa kot sicer večinoma piškavo plačano uradno priznano delo, v veliki večini pa ga tudi v sodobni Sloveniji opravljajo ženske. Stanje ni drugačno niti pri dolgotrajni oskrbi: Vse o dolgotrajni oskrbi: vprašanja, dileme, pogledi

Z dr. Evo Boštjančič, psihologinjo, strokovnjakinjo za psihologijo dela in organizacij, raziskovalko ter profesorico na oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete o stresu in izgorelosti, konfliktu in ravnovesju, zavzetosti in strahu ter o tem, zakaj v življenju ne gre iskati sreče: Od konflikta do ravnovesja

Med sindikalisti po vsej Evropi narašča zavedanje, da je usklajevanje dela in zasebnosti problem, ki se ga morajo pri svojem delu lotevati resno in odgovorno, zlasti pa o tem, da to ni le t. i. ženska tema, temveč da prav tako in toliko zadeva tudi moške in celotno družbo. Na evropski ravni je tako pred vrati nova direktiva, veliko dela pa čaka sindikaliste tudi na nacionalnih ravneh, ravneh dejavnosti in v posameznih delovnih okoljih. Stanje še zdaleč ni spodbudno in ne enoznačno: Usklajevanje dela in zasebnosti po Evropi

Agencijsko delo

Agencijsko delo je ena od čedalje pogostejših, tudi prekarnih oblik dela različnih panogah, ki v vedno večji meri vpliva na različne vidike življenja in dela delavk in delavcev. Prav tako imamo v Sloveniji morje agencij za posredovanje agencijskega dela, tako registriranih kot tistih, ki agencijskega dela nimajo registriranega kot glavno dejavnost, a ga vseeno opravljajo.

»Zasebne agencije niso le gospodarska podjetja, temveč ključni institucionalni dejavniki pri deregulaciji trga dela … preizkušajo meje budnosti sindikatov, tolerance javnosti in učinkovitosti nadzornih in sodnih organov, izrabljajo pravne nedorečenosti za povečevanje izkoriščanja delovne sile in premikajo meje delovnopravne regulacije v smer večje prekarizacije,« je v zaključku svojega članka Agencijski delavci, zapisala raziskovalka dr. Maja Breznik: Agenture za proizvodnjo delovne sile

Zaposlovanje prek agencij je v nekaterih dejavnostih bolj, v drugih pa manj razširjeno. Vzrok za to je narava samega dela in njegova zahtevnost, nedvomno pa so posredi tudi interesi delodajalcev in agencij. Nekaj sindikalistov sindikatov dejavnosti, združenih v ZSSS, smo povprašali o njihovih izkušnjah na tem področju: Sindikati ZSSS in agencijsko delo: Izkušnje so različne

Razbijamo mite!

Živimo v času »lažnih novic«, senzacionalističnih medijskih zgodb, v času najrazličnejših mitov, polresnic, izkrivljenih dejstev, ki so našli svoje domovanje predvsem na svetovnem spletu, in živimo v svetu, za katerega se zdi, da ga je zdrava pamet zapustila.

Raven javnega diskurza je vedno nižja, pozornost dobivajo tisti, ki so najglasnejši, najekstremnejši, najbolj surovi, ne glede na to, da nimajo nič za povedati, medtem ko pomembne, tehtne vsebine ter poglobljen premislek o stanju stvari ostajajo v ozadju. S tem se srečujemo že kot običajni ljudje, odjemalci medijskih vsebin z informacijske avtoceste našega ponorelega sveta. In seveda tudi kot delavke in delavci, sindikalisti in sindikalistke, ki se vrtimo v svetu dela, organiziramo zaposlene ter se borimo za njihove pravice.

Nekatere delodajalske organizacije in posamezni delodajalci pogosto razlagajo, da jim slovenska zakonodaja ne omogoča prostih rok pri oblikovanju kadrovske politike, da slabih delavcev ni mogoče odpustiti ter da so postopki pri odpuščanju preveč togi in zapleteni. Kako pa je s tem v resnici?: Razbijamo mite! – “Delavke in delavci so preveč zaščiteni”

Seveda, razloga, da bi bile ženske za enako delo na primerljivih delovnih mestih, ob enaki izobrazbi in letih izkušenj, manj plačane od svojih kolegov res ni. Nediskriminacijo deklarativno zapoveduje tudi zakonodaja. In vendar razlike v plačilih obstajajo in, še več, nekatere med njimi so tudi posledica sistemsko ne dovolj dorečenih in premišljenih rešitev. Analize so pokazale, da so v Sloveniji razlike v plačah največje, prav ko primerjamo ženske in moške z enako izobrazbo in leti izkušenj na enakem delovnem mestu: Razbijamo mite! – “Razlik v plačah med ženskimi in moškimi v Sloveniji ni”

Da sindikati niso le nebodigatreba dežurni kričači, ampak tudi v 21. stoletju opravljajo pomembno družbeno funkcijo prerazporeditve bogastva in ohranjanja civilizacijskih pridobitev, potrjujejo številne raziskave in prakse. Zgodovina delavskih bojev pa kaže, da so predstavniki kapitala po večini pripravljeni dati le minimum pravic in ga še zmanjšati. Sindikati tako imajo veliko odgovornost, saj so v sistemu tržnega gospodarstva nosilci zaščite interesov šibkejše strani in protiutež izkoriščanju: Razbijamo mite! – “Sindikati so samo za zgago, od njih ni koristi”

Kljub temu, da se danes delodajalci marsikje soočajo s pomanjkanjem primerne delovne sile in na nekaterih področjih le stežka najdejo kandidate za zaposlitev s primernimi znanji, še vedno poslušamo, da je trg dela v Sloveniji premalo fleksibilen oziroma preveč tog. Pa to drži?: Razbijamo mite! – “Trg dela v Sloveniji je premalo fleksibilen”

Mnogi mladi prekarni delavci in delavke, pa tudi redno zaposleni imajo, ko je govor o delavstvu, še vedno v glavi stereotipno podobo »klasičnega proletarca«, industrijskega delavca, ki cele dneve gara v umazanem delovnem kombinezonu in hodi na sindikalne veselice. Velikokrat se tako tudi sami nimajo za delavke in delavce: Razbijamo mite! – “Ker ne garam na gradbišču ali v tovarni, nisem delavec …

Ker smo vsi v istem čolnu, moramo, kadar je hudo, vsi zategniti pas. To je za zdravo pamet na prvi pogled edina ustrezna rešitev za zaostrene eksistencialne razmere, ki so nam jo številni na veliko ponujali ob zadnji finančno-gospodarski krizi. Pozneje pa se je omenjena drža izkazala za manipulacijo elit, da še eno krizo zapustijo bogatejše in bolj preskrbljene, kot so bile, ko so jo sprožile: Razbijamo mite! – “Vsi smo v istem čolnu, vsi moramo zategniti pas”

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Share