Fiskalni prisilni jopič je treba odvreči

16. 4. 2015

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) – predsednik ZSSS Dušan Semolič, izvršni sekretar za pravno področje Andrej Zorko in samostojni svetovalec Goran Lukič – so na novinarski konferenci z naslovom »Kakšne strateške dokumente za Bruselj si želimo«? v četrtek, 16. aprila 2015, predstavili stališča organizacije glede osnutka Nacionalnega reformnega programa 2015-2016 (NRP 2015-2016) in Programa stabilnosti (PS), dokumentov, k pripravi katerih so v okviru t. i. evropskega semestra članice EU zavezane zadnjih nekaj let.

 

Ta dokumenta je treba jemati resno, ker ju kot zaveze držav članic razume Bruselj, slovenska vlada pa ju pripravlja skorajda v tajnosti (PS je zaradi neposrednih finančnih opredelitev načelnih usmeritev iz NRP še pomembnejši), brez prave vključenosti socialnih partnerjev in neupoštevaje realne družbene razmere in potrebe ter socialni sporazum. Hkrati dokumenti kažejo, da izhajajo iz napačnih izhodišč, temeljev, ne upoštevajo razmer v gospodarstvu ter manipulirajo napačnimi kazalniki. Ta dokumenta omejujeta fiskalni prostor za zdravo okrevanje in predstavljata fiskalni prisilni jopič, zaradi česar sta hudo sporna.

 

Pri NRP gre za dokument, ki namesto konca konsolidacije javnih financ na račun socialno-ekonomskega položaja ljudi skuša ukrepe iz varčevalnih zakonov izpred nekaj let, ki bi si morali končati leta 2015, preoblikovati v trajne strukturne reforme. Namesto konsolidacije javnih financ s siromašenjem ljudi bi se Slovenija morala usmeriti v krepitev gospodarske rasti, socialne varnosti in odpiranje delovnih mest, s čimer bi ukrepali proti vse večji in vse bolj grobi revščini ter vse bolj grozljivi brezposelnosti. Namesto varčevanja bi morali sredstva usmeriti v krepitev domačega povpraševanja in potrošnje, tudi s povečevanjem plač, pokojnin in socialnih transferov, saj je Slovenija po tej plati dokaj šibka.

 

Žalostno je, da pripravljalci NRP 2015-2016 ob številnih številčnih podatkih niso postavili niti enega tovrstnega podatka glede zmanjšanja brezposelnosti, povečanja zaposlovanja in zmanjševanja revščine ter socialne izključenosti, ki je v zadnjih letih (2009-2013) zrasla za četrtino na okoli 410 tisoč prebivalcev Slovenije. Država bi morala tudi na novo izračunati minimalni dohodek (ob hkratni rasti revščine je ta znesek iz slabih 289 evrov leta 2010 padel na 269 evrov leta 2014), ki je osnova za izračuna socailnih transferov, ter se odreči cilju preoblikovanja kratkoročnih varčevalnih ukrepov v dolgoročne strukturne ukrepe, s čimer bo le še bolj prizadela že tako ogrožene, prikrajšanje in ranljive skupine ljudi.

 

Ta dokumenta bi morala tudi vsebovati jasna stališča, da ni potrebna nova pokojninska reforma, saj sedanja, že dovolj kruta ureditev, daje zadostne (sicer tako opevane) finančne rezultate. Omeniti bi morala tudi oblikovanje demografskega sklada in zakonske obveznosti usklajevanja pokojnin. Na področju zdravstva bi morali biti bolj izrecni, zlasti glede odprave prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ter se odreči škodljivi deregulaciji poklicev, ki bo slovensko družbo ob pomanjkanju izboljšanja sistemov poklicnega izobraževanja (tudi z uvedbo elementov t. i. dualnega sistema, vsekakor pa z izboljšavami sistema vajeništva in pripravništva) že na kratki rok pripeljal v še bolj nezavidljiv kadrovski položaj.

 

Hinavščina in nenačelnost dokumentov se vidita tudi v polovičnem nižanju finančnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja, zanemarjanju naraščajoče revščine in zapostavljanju problema neplačevanja socialnih prispevkov, nadaljevanju stihijske razprodaje podjetij brez strategije, luknjičavem in škodljivem sistemu javnih naročil, neukrepanju glede pravne varnosti (potreben bi bil odvzem protipravne premoženjske koristi zaradi kršitev delavskih pravic in delovnopravnih kršitev, prepoved ustanavljanja in (so)vodenja podjetij ob takih sodnih ugotovitvah, izboljšanje položaja delavcev v insolvenčnih postopkih,…), pomanjkanja spodbujanja bank k podpori gospodarski aktivnosti,….

 

Ljudje niso številke ali proračunske postavke ali sredstvo javnofinančne konsolidacije, zato je treba storiti vse za izboljšanje njihovega socialno-ekonomskega položaja, blaginje in življenjskih zmožnosti, so še sporočili predstavniki ZSSS.

 

Oglejte si posnetek novinarske konference ZSSS o NRP 2015-2016 in PS!