Fiskalno pravilo v ustavi je le krinka za omejitev referendumskega odločanja

12. 4. 2012

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) nasprotuje zapisu t.i. zlatega fiskalnega pravila v ustavo države, saj je njegov edini namen omejitev referendumskega odločanja ljudi. Prepoved zadolževanja oziroma uravnoteženost proračuna imamo v Sloveniji zapovedano že z zakonom o javnih financah, pa vendar sta bili v zadnjem desetletju le dve leti taki, ko smo imeli proračunski presežek. Politiki so tisti, ki želijo ljudem v strahu odvzeti to obliko demokratičnega odločanja, odgovornost pa prenesti na ustavno sodišče. ZSSS je svoje nadaljnje korake, v kolikor bo oblast nadaljevala z nespremenjenimi varčevalnimi ukrepi in vztrajanjem pri ustavnem omejevanju referenduma, začrtala v sklepih predsedstva, sprejetih pred dvema tednoma.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da imamo v že od leta 1999 veljavnem zakonu o javnih financah fiskalno pravilo oziroma določbo, da je proračun uravnotežen. Tega pravila ne spoštujejo in ga vztrajno kršijo politiki, ne pa delavci, upokojenci, mladi ali brezposelni, je poudaril. V ustavo bi veljalo zapisati socialno zlato pravilo, ne pa fiskalnega, je poudaril, na primer tistega o nizki brezposelnosti. Opozoril je, da se da tudi o prenosu državne suverenosti na zunanje institucije izvesti referendum, kar bodo tradicionalno izpeljali na Irskem. Politiki na videz nerazumno vztrajajo z vnosom fiskalnega pravila v ustavo, pri tem pa se jim tudi na videz nerazumno mudi. A to je nerazumno le, če zapostavimo, da je glavni motiv pri tem omejitev referendumskega odločanja ljudi o svojih pravicah. Uravnotežanje javnih financ se prične pri prihodkih, gospodarski rasti in vlaganjih, ne pa pri dohodkih, je dejal in opozoril, da ima država kar za tri milijarde evrov naloženih v bankah, govori pa se o novi milijardi evrov dolga. Del tega denarja bi veljalo uporabiti za omilitev varčevalnih ukrepov, je dejal. V kolikor politiki ljudem onemogočijo referendumsko odločanje in demokratične postopke omejijo le na občasne volitve, lahko pride do marsičesa, saj ljudem veliko drugega razen ulice ne ostane. Politiki ne bi smeli podcenjevati ljudi in sindikatov, s tem bi se tudi izognili presenečenjem, ki se jim tako pogosto dogajajo.

Kot je poudaril sekretar ZSSS Milan Utroša, razprava politikov o tej spremembi ustave poudarja, da je treba porabiti le toliko, kolikor ustvarimo, da se nam s tem mudi in da si ne upajo priznati volivcem, da jim pred volitvami niso govorili resnice. Tudi za ZSSS ni nobene dileme, da lahko porabimo le toliko, kolikor ustvarimo, vprašanje pa je, zakaj ne ustvarimo toliko, da bi zagotavljalo dostojni minimum. Politične stranke pa kažejo, da se jim mudi le zato, da bi preprečili referendumsko odločanje in odpraviti institut, ki ljudem omogoča odpravo prevar in laži izpred volitev. Vprašal se je, zakaj minister za zunanje zadeve Erjavec ne stopi pred svoje volivce in jim pojasni znižanje pokojnin, do katerega bo prišlo že zaradi stagniranja plač v zasebnem in znižanja plač v javnem sektorju. Podobno težko bi politiki pojasnili, zakaj sedaj znižujejo porodniško nadomestilo, ukinjajo rekreacijski dodatek upokojencem, brezposelnim pa znižujejo nadomestilo in skrajšujejo obdobje njegovega prejemanja, o tem pa pred volitvami, čeprav smo bili tudi že takrat v krizi, ni bilo govora. S spremembo ustave spreminjajo temeljno družbeno pogodbo in vrednote, je poudaril Utroša, ljudi pa v strošek in številke. Fiskalno pravilo vnašajo v ustavo po nepotrebnem in pri tem hitijo, odgovornost za omejitev pravice do referendumskega odločanja pa prenašajo na ustavno sodišče – vse to pa zaradi strahu pred ljudmi.

Politiki že jasno govorijo o tem, da je treba sindikate odstraniti kot moteči element, čeprav so lani, ko smo imeli štiri referendume, le enega organizirali sindikati, kar dva pa so zahtevali poslanci iz vrst sedanje največje koalicijske stranke. Opozoril je, da »mega zakonu«, s katerim bo vlada v želji po varčevanju posegla v več deset zakonom, ne nasprotujejo le sindikati, ampak prebivalci Slovenije. Možnost, da bi ljudje sami sprožili referendum o tem zakonu, želi politika preprečiti za vsako ceno.

 

Niti kakovostno, niti racionalno

Samostojna svetovalka ZSSS za ekonomsko področje Andreja Poje je poudarila, da pri nas ni bilo skoraj bilo aktivne fiskalne politike, saj je država s svojimi sredstvi celo pomagala pregrevati gospodarstvo, z davčnimi reformami je zmanjševala prihodke in hkrati povečevala odhodke, proračunskih presežkov pa ni varčevala. Tudi v ZSSS smo za vzdržne, stabilne in kakovostne javne finance, a jih politik ne vodijo niti kakovostno niti racionalno, je poudarila. Za slabo vodenje so odgovorni politiki, saj oni sprejemajo proračune, v času krize pa ne moremo vsega prevaliti na ljudi, je dejala. Posebno vprašanje pri ustavnem zapisu fiskalnega pravila so izjeme: že sedaj država pri zadolževanju za potrebe finančnih institucij in finančnega sistema ni omejena, omejevati pa želi financiranje pravic ljudi. Ob tem je sedanjemu ministru za delo, ki se mu zdi 600 evrov pokojnine dovolj, in tudi poslancem svetovala, naj poskusijo živeti z minimalno plačo. Vprašljive so tudi sankcije in njihovo uveljavljanje ob nespoštovanju omejitve zadolževanja, je poudarila. Opozorila je še, da je prehitra uveljavitev izravnanega proračuna škodljiva in napačna, omejevanje ljudske iniciative pa absurdno.

 

Oglejte si tudi posnetek novinarske konference o tem, zakaj v ZSSS nasprotujemo zapisu t.i. zlatega fiskalnega pravila v ustavo Republike Slovenije.