Od Ormoža do Slovenj Gradca: Globalne verige trgajo lokalno gospodarstvo

26. 3. 2021

Pred kratkim sta v Ormožu in Slovenj Gradcu odjeknili slabi novici: zapirata se tovarni Safilo in Adient, v katerih je skupaj delalo okoli tisoč delavk in delavcev. Gre za kapitalske računice, ljudje pa zanje niso pomembni.

Obe podjetji sta v lasti tujih multinacionalk in del globalnih kapitalskih verig, pri obeh je slišati le skopa pojasnila lastnikov, da so njihove odločitve posledica dogajanja na globalnem trgu. Pri obeh vstopajo v ospredje sindikalisti, ki nastavljajo obraz zgodbi, saj so prvi na mestu, kjer je treba delavkam in delavcem zagotoviti, da bodo spoštovane njihove pravice. Kar je še najbolj boleče, v obeh primerih sta novici odjeknili praktično čez noč, brez napovedi in t. i. kriznega komuniciranja, ki ga menedžerji povsod po svetu tako radi poudarjajo kot ključnega. Ljudje zanje očitno niso pomembni, proizvodnjo selijo vedno znova tja, kjer kujejo večje dobičke. Ali lahko pričakujemo od politike kaj več kot le nastope pred kamerami, morda konkretne akcije in sistemske spremembe, s katerimi bodo zagotovili družbeno odgovornost kapitala?

Safilo eden večjih zaposlovalcev v Ormožu

V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) so z osuplostjo prejeli novico, da zapira vrata eno večjih podjetij v Sloveniji in največji zaposlovalec v Ormožu, podjetje Safilo (nekdanji Carrera Optyl), v katerem izdelujejo predvsem okvirje za očala. Brez dela naj bi ostalo 557 ljudi.

Naj spomnimo, da je Safilo v najboljših letih v Ormožu zaposloval tudi 1200 ljudi. Leta 2017 jih je bilo 868, takrat pa je zaradi notranje reorganizacije službo izgubilo 228 delavk in delavcev. »Podjetje se je že večkrat srečevalo z izzivi trga, zato so bili delavci v preteklosti navajeni zaposlovanja in odpuščanja, zagotovo pa niso pričakovali, da bodo podjetje zaprli v celoti,« so sporočili iz Skeia ob novici, ki je javnost dosegla čez noč, in dodali, da se bodo »nemudoma vključili v pogovore z delodajalcem in lastniki in jih skušali prepričati, da zamisel o zapiranju podjetja opustijo, čeprav pogosto ta prizadevanja niso uspešna«. A tudi če lastnik ne bo odstopil od svoje odločitve, v Skeiu ne bodo le mirno opazovali dogajanja, ampak bomo skrbeli za to, da bodo člani in članice sindikata imeli zagotovljene vse zakonske pravice, ter si prizadevali za višje odpravnine, kot jih določa zakon. »Skušali bomo pomagati tudi z iskanjem novih zaposlitvenih možnosti in jim nudili pravno pomoč,« so sporočili iz Skeia in svoje članstvp pozvali, naj se za informacije in pomoč obrnejo na svoje sindikalne zaupnike.

Italijanski lastniki, ki so skupino Safilo ustanovili leta 1934 v pokrajini Veneto, se ukvarjajo z oblikovanjem, proizvodnjo in distribucijo optičnih okvirjev, sončnih očal, športnih očal, očal in čelad. Sporočili so, da so že zaprli obrat v italijanskem mestu Martignacco in reorganizirali proizvodnjo v mestu Longarone, da je vse to posledica »nevzdržnih strukturnih ravnovesij«, zmanjšanega obsega dela zaradi prekinitve pogodb z večjimi blagovnimi znamkami in razmerami na tržišču, vse to pa je pandemija le še poslabšala.

V reševanje problemov so se poleg sindikalistov vključile tudi lokalne oblasti, Ormož pa je obiskal tudi minister za gospodarstvo.

Problemi delavk in delavcev so povsod po svetu podobni. Kapital seli proizvodnjo vedno znova tja, kjer lahko na njihov račun kuje čim večje dobičke in so politike do njih prijazne. »Človeške žrtve« so zanje nepomembne, tako da zlahka pozabljajo na tiste, ki te dobičke soustvarjajo. A kot pravi avtor zgornje fotografije pročelja ormoške tovarne Tomaž Kšela, sicer upokojeni sodelavec Delavske enotnosti, ga nikoli niso pustili fotografirati proizvodnje, delavke in delavci pa niso niti pred vhodom želeli, da bi v objektiv ujel njihove obraze. Človek težko razume, zakaj je pri nas sram delovne ljudi, ni pa delodajalca, ki tovarno uniči.

Iz Slovenije drugam

Slovenjgraško podjetje Adient je v lasti ameriške multinacionalke. Čeprav kuje dobičke, tovarno s 438 zaposlenimi zapira. Praktično čez noč so jim sporočili, da bodo morali to storiti zaradi »slabih razmer v avtomobilski industriji, ki jo je epidemija covida-19 samo še poslabšala«. Predstavniki vodstva so iz Nemčije prišli sporočit, da bodo zapiranje tovarne začeli konec julija. Selili naj bi jo tja, kjer so stroški dela nižji. Nad nenadno odločitvijo lastnikov so ogorčeni in presenečeni mnogi. Še lani je namreč podjetju, ki izdeluje dele sedežev za avtomobilsko industrijo, potem ko so odpustili 119 presežnih delavcev, kazalo dobro. Tudi sindikalistom, v družbi je organiziran Sindikat kemije, nekovin in gumarstva (KNG), ki je del ZSSS, so zatrjevali, da bo v Slovenj Gradcu proizvodnja ostala vsaj do leta 2025.

Multinacionalka Adient po vsem svetu zaposluje 77 tisoč ljudi. Neuradno bodo proizvodne stroje iz Slovenj Gradca preselili na več lokacij, večino v Srbijo, kjer so proizvodni obrat odprli pred kratkim. Adient ima v Sloveniji še obrat v Novem mestu.

Sindikalisti v akciji

V sindikatih obeh podjetij ukrepajo. Ne le da bodo poskrbeli, da bodo njihovi člani dobili vse in kar največ, kar lahko dobijo po zaprtju tovarn, trudijo se tudi v pogovorih z lastniki, menedžerji, lokalnimi in državnimi odločevalci doseči, da bi proizvodnja ostala. To je pomembno ne le za okoli tisoč ljudi in njihove družine, ki jih bodo odločitve predstavnikov kapitala prizadele najbolj, ampak za celotno lokalno skupnost. Predstavniki lokalnih skupnosti in zavodov za zaposlovanje so prav tako že v akciji.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta članek je bil prvotno objavljen v najnovejši, drugi marčevski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!

Share