Iz Delavske enotnosti, št. 31, leto 2017: Bodo popravo krivic poslanci podprli?

21. 9. 2017

ZSSS si že od začetka uveljavitve sedanjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) prizadeva za odpravo krivice, ki jo je ta prinesel tistim, ki so se prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje. Končno sta ji prisluhnili poslanski skupini SD in Desusa, računajo pa tudi na druge. Z novelo zakona bo popravljena tudi krivica, ki se godi tistim delavkam in delavcem, za katere delodajalci ne oddajajo REK obrazcev.

Da ne gre za novo reformo, saj sedanja še prinaša dobre rezultate, pa tudi, da stroški za pokojninsko blagajno ne bodo veliki, po najbolj razkošnem scenariju bodo znašali le okoli dva milijona evrov, je najprej poudaril vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. »Vlagamo ta zakon in želimo jasno povedati, da ljudje, ki so vplačevali prostovoljno pokojnino po starem zakonu, so vplačevali zato, ker so verjeli, da se bo to štelo v delovno dobo,« je Han pojasnil ključni poudarek novele in dodal, da ob tem rešujejo še težavo z obračunom prispevkov. »Tisti delodajalci, ki ne dajo obrazcev za to, da plačujejo prispevke ljudem, in se potem tem ljudem to ne šteje v pokojninsko dobo, bo to zdaj v nadaljevanju naredil Furs,« delavci pa bodo po njegovem imeli vse pogoje, da se jim to obdobje šteje v pokojninsko dobo. Po mnenju Hana ne gre za popravo krivic, ampak »anomalijo, ki se je zgodila pri sprejemu zadnje pokojninske reforme«.

Uroš Prikl (Desus) je predlog spremembe Zpiza označil za »glas razuma«, ki ga po njegovem v državnem »poosebljata zagotovo stranki Desus in SD«. Tudi po njegovem to ni odmik od sedanje ureditve, ampak le majhna sprememba v pokojninski zakonodaji, ki želi to zakonodajo narediti bolj pravično in ne posega v pravice za nazaj, kot je to naredil ZPIZ-2 in s tem prizadel najbolj ranljive skupine. Glede na pozitivne trende na področju upokojevanja, ta dva milijona za pokojninsko blagajno ne bosta prevelik zalogaj, meni Prikl, »hkrati bo pa pokazalo najširši javnosti, da tej državi, tej politiki je mar za male ljudi«.

Pet let boja ZSSS na poti k noveli

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je bil eden glavnih akterjev prepričevanja političnih strank za vložitev te novele zakona. Pri ZPIZ-2, ki je velja do leta 2013, je sistem dopuščal in ljudem dajal, država pa s pravnim redom garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in vštevanje te dobe kot pokojninske, enakovredne drugim dobam. Semolič je spomnil, da je šlo povečini za brezposelne, med njimi veliko tistih, ki so izgubili delo v stečajih in so po določeni dobi izgubili nadomestilo na zavodu; druga večja skupina so tisti, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in so si tako doplačevali delovno dobo, tretja pa starejši brezposelni, ki so bili nezaposljivi in so čakali na pokojnino.

Semolič meni, da gre za popravo krivic, saj so delavke in delavci to pravico imeli. Nikakor to ni »darilo« nikomur. Šlo je za okoli 60 evrov mesečnih vplačil, kar za mnoge brezposelne ni bilo malo denarja, pogosto so jim pomagali tudi drugi člani družine.

ZSSS se proti tej krivici bori že skoraj pet let. Najprej proti interpretaciji zakona, potem se je obrnila na ustavno sodišče z upanjem, da bi to razumelo bistvo problema. Pa je bilo zanje (razen za eno sodnico in enega sodnika) pomembneje varovanje javnih financ in varčevanje, čeprav ni šlo za velik denar, sploh ne v primerjavi s tem, kar je šlo bankam za sanacijo. Popraviti je treba zlasti dve ustavni pravici, to je, da je Slovenija pravna in socialna država in da zakonodaja ne sme poseči v pridobljene pravice za nazaj.

Potem se je ZSSS obrnila na evropsko sodišče za človekove pravice, kjer so se odločili, da zadeve ne bodo obravnavali, češ da niso bile v Sloveniji izčrpane vse pravne poti. Po tej logiki bi očitno moral vsak od okoli 20 tisoč oškodovancev vložiti tožbo in šele potem bi lahko šli naprej.

Ob alternativah se je ZSSS odločila za poziv strankam, zdaj računa na podporo tudi drugih parlamentarnih strank, ki morajo po Semoličevih besedah spoznati, da gre za »do neba vpijočo krivico«. Delavke in delavci so se sicer lahko upokojevali, a z manjšimi pokojninami in ne tistimi, za katere so plačevali prispevke, je opozoril Semolič.

Izvršna sekretarka ZSSS Lučka Böhm, ki je prva že leta 2013 ob uveljavitvi ZPIZ-2 opozorila na krivico, ki se dogaja tistim, ki so prostovoljno vstopili v sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, je tudi tista, na katero se obrača največ članic in članov sindikatov ter delavk in delavcev, se je zahvalila strankam za podporo. Meni, da bodo najbolj veseli tisti, ki so na svoji koži občutili krivico. Po njenem gre tudi za zelo pomembno načelno vprašanje, ali naša ustava jamči pravno varnost zgolj pri že uveljavljenih pravicah ali tudi pri pravicah v nastajanju, kot je pokojninska doba.

Pozor!
Novela bi lahko začela veljati s 1. januarjem 2018. Že upokojeni oškodovanci bodo imeli pol leta časa, da na Zpizu prosijo za novo odmero pokojnine, ta naj bi bila praviloma boljša. Ta jim bo veljala za naprej do konca prejemanja pokojnine in ne tudi za nazaj.
Koliko je oškodovancev in koliko jih bo uveljavilo pravico, je za zdaj neznanka. Na Zpizu so naredili okvirne izračune.

Trgovke delajo skrajšani delovni čas

Tudi sekretar Sindikata delavcev trgovina Slovenije (SDTS) Ladi Rožič je bil eden bolj aktivnih pri prizadevanjih za odpravo omenjene krivice. Povedal je, da so poslovni modeli trgovinskih družb takšni, da delavke in delavci delajo skrajšani delovni čas, tudi med 25 in 27 ur na teden. Tako so si plačevali zavarovanja, da bi se upokojili starostno. »S spremembo tega zakona so nehali verjeti v pravno državo, od uveljavitve ZPIZ-2 leta 2013 ne vplačujejo več, saj se bojijo, da jim bodo vplačila izzvenela,« je pojasnil Rožič in dodal, da jim tega tudi sam ni upal svetovati, saj bi lahko z naslednjim zakonom spet vse izgubili.

Popravki zakonodaje dajejo upanje v pravno in socialno državo, ki ga je zamajalo tudi ustavno sodišče, meni Rožič. Odmera pokojnine po njegovem ne sme biti odvisna le od plačevanja prispevkov, ampak tudi od njihove prerazporeditve, saj bi osebni računi pomenili izgubo socialne države.

Spremembe pri REK obrazcih so prav tako pomembne, saj zavod za statistiko ugotavlja, da jih na tisoče delodajalcev ne oddaja, da se te »popravlja za nazaj in da na tem področju vlada kaos«, je ugotovil Rožič. Če sprememb tega člena ne bo, bodo mnogi ostali tudi brez pokojnin, saj jim delodajalci niso plačali prispevkov.

ZSSS opozorila še na slabo delodajalsko prakso
S 1. januarjem 2018 bi se lahko zgodila delavkam in delavcem velika krivica. Ker delodajalci niso z REK obrazci dokazovali, da so obračunali pokojnine, bi bili prikrajšani in bi jim bila pravica do pokojnine odvzeta.
ZSSS je na ta problem opozorila tudi ministrico za delo. Po mnenju ZSSS mora breme neplačevanja – delodajalcev, ki naj bi »pozabili« oddajati REK obrazce, naj bi bilo mesečno okoli 4000 – v celoti prevzeli država ali delodajalci, ne pa delavke in delavci, ki niso za to nič krivi.
Z novelo se tako popravljajo spremembe 134. a člena ZPIZ-2.

Bo posluh poslancev?

Tisti z rednimi in primernimi dohodki se včasih ne zavedajo kaj nekomu pomeni 20, 50 ali nekaj evrov. SD ima ministrstvo za delo, kjer nekateri uradniki niso najbolj naklonjeni spremembi ZPIZ-2, češ da bo odprla Pandorino skrinjico. In vendar je poslanska skupina SD že pred poletnimi počitnicami Desus in SMC nagovorila, naj na predlog novele podajo svoje mnenje. Desus se je javil takoj, v SMC se še niso odločili za sopodpis novele zakona. In vendar je pričakovati, da bodo tako oni kot največja vladna stranka kot tudi druge parlamentarne stranke ne glede na barvo podprle spremembo v dobro ljudi.

ZSSS bo upoštevala tudi uveljavljen standard socialnega partnerstva in to spremembo ZPIZ vnesla v razpravo socialnim partnerjem na ekonomsko-socialnem svetu. Semolič ne dvomi o rezultatu, saj so potrebo po popravi te krivice že večkrat izrazile tudi nekatere delodajalske organizacije, o podpori sindikalnih organizacij ne dvomi.

Novelo bodo poslanci obravnavali po rednem postopku. Uveljavljena naj bi bila s 1. januarjem 2017.

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!