Iz Delavske enotnosti, št. 32, leto 2017: Pravna pomoč ZSSS v službi članov in sindikatov

27. 9. 2017

O delovanju pravne službe in nasploh pravnikov v ZSSS smo se pogovarjali z izvršnim sekretarjem za trg dela in delovno pravo, sistemsko zakonodajo, socialni dialog, kolektivne pogodbe in soupravljanje, sodelovanje v delu evropskega ekonomskega in socialnega odbora ter zagotavljanje sistema pravnega varstva in pravne pomoči Andrejem Zorkom.

V letih finančne in gospodarske krize so bile še posebej aktualne spremembe zakonodaje, ki ureja odnose na trgu dela. Ta zakonodaja je za člane ZSSS in vse delavce še posebej zanimiva. Kako ste delovali na tem področju?
Temelj delovanja na področju trga dela so bili programski dokumenti, sprejeti na 6. kongresu ZSSS ter sklepi in stališča ustreznih organov ZSSS. Ves čas smo se aktivno vključevali v reševanje problematike in v spremembe predpisov na področju trga dela v najširšem pomenu zlasti v politiko urejanja delovnih razmerij, politiko zaposlovanja, problematiko delavcev migrantov, problematiko napotenih delavcev (predvsem v povezavi z izdajo A1 obrazcev), mladih, invalidov, prekarnih oblik dela in starejših. Gre namreč za področja, ki so izjemno pomembna tako za stanje na trgu dela kot tudi za samo delovanje sindikata in ki nesporno vplivajo na sisteme socialne varnosti v državi in s tem na socialni, ekonomski in družbeni položaj ne samo delavcev, temveč vseh prebivalcev.
Vključevanje ZSSS v procese nastajanja in spreminjanja zakonodaje s področja trga dela je bilo v prvi polovici tega mandatnega obdobja dokaj učinkovito, saj so socialni partnerji, zlasti vlada, zelo resno upoštevali stališča in predloge ZSSS. To je bila predvsem posledica dveh uspešno izvedenih referendumskih kampanj v prejšnjem pet letnem mandatnem obdobju (referendum o malem delu in referendum o ZPIZ-2) ter različnih sindikalnih aktivnosti, ki so bile izvedena na državni ravni ob sodelovanju večine sindikatov, članov ZSSS. Učinki teh aktivnosti so znotraj političnih struktur in v vladnih krogih v zadnjem času nekako izzveneli, zato se je vpliv ZSSS in drugih socialnih partnerjev na spreminjanje in nastajanje nove zakonodaje s področja trga dela ponovno zmanjšal. Tako smo lahko določene spremembe na področju trga dela bodisi dosegli ali preprečili tudi z lobiranjem pri parlamentarnih strankah, zlasti pri političnih strankah, ki sestavljajo vlado. Vsi pa vemo, da ima lobiranje svoj domet in svoje meje. Pravna služba ZSSS lahko na zakonodajnem področju resnično žanje uspehe samo, če in kadar so ZSSS in sindikati dejavnosti maksimalno aktivni in kadar za njihovimi stališči stoji množično članstvo in javno mnenje. Jezik, ki ga politiki najbolje razumejo in tudi najpogosteje upoštevajo, je namreč jezik sindikalne moči, sindikalnih akcij in pritiskov z ulice. Precej manj pa razumejo in upoštevajo argumente in dokaze podane za pogajalsko mizo.

Katere zakone s področja trga dela so poslanci v državnem zboru v zadnjih letih spremenili?
Konec leta 2012 in prva tretjina leta 2013 je bilo v celoti posvečeno spreminjanju Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) ter spreminjanju pokojninske zakonodaje (ZPIZ-2).

Kako je ZSSS uspelo v zakonu o delovnih razmerjih uveljaviti interese svojega članstva in vseh delavcev?
Na področju ZDR-1 velja predvsem izpostaviti, da smo z našimi argumenti ter aktivnostmi uspeli na določenih segmentih povečati pravno varnost delavk in delavcev. Slednje se nanaša zlasti na področje izplačila plač, saj je bil sprejet naš predlog, da plačilna lista delavca/delavke dobi naravo verodostojne listine in s tem postane izvršilni naslov (s čimer se je, v primerjavi s prejšnjimi leti, bistveno zmanjšalo število delovnopravnih sporov pred pristojnimi sodišči zaradi neizplačanih ali premalo izplačanih plač) Prav tako nam je uspelo povečati pravno varnost zaposlenih delavcev. K temu je pripomogla tudi sprememba odpovednih razlogov, ko odpoved pogodbe o zaposlitvi podaja delavec. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da smo v ZDR-1 predlagali tudi spremembo na področju izplačila nadomestila place za čas upravičene zadržanosti z dela in to na način, da ima delavec sedaj možnost, da pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije  (ZZZS) sam uveljavi izplačilo nadomestila plače.
Ob vsem tem moram povedati, da nam je uspelo zavrniti nekaj izrazito proti delavskih predlogov sprememb ZDR-1. Nekateri delodajalci so celo predlagali, da bi ukinili odmor za malico, regres za malico, vračilo potnih stroškov in slično. Slišali smo tudi predloge, da bi morali kot odpovedni razlog vnesti v zakon izgubljeno zaupanje delodajalca v delavca. Na srečo nam je uspelo zahvaljujoč odločnim stališčem ZSSS in sindikatov dejavnosti, ki so zapretili z uličnimi protesti, takšne predloge že v kali zatreti.

V času krize je bil eden največjih problemov visoka brezposelnost in segmentacija na trgu dela. Kakšne predloge ste v zvezi s tem podali na pogajanjih o spremembah ZDR-1?
Res je. Poleg izredno velikega števila brezposelnih, je bil eden izmed večjih problemov tudi segmentacija na trgu dela. Zlasti je bilo zaskrbljujoče naraščajoče število pogodb o zaposlitvi za določen čas , predvsem med mladim. Številni delodajalci so sistematično izkoriščali njihov delovnopravni, ekonomski in socialni položaj. Na tovrstne nepravilnosti je ZSSS stalno opozarjala in se zavzemala za oblikovanje in sprejetje sistema, ki bi tovrstne zlorabe preprečil, predvsem pa, ki bi zaustavil trend naraščanja števila pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tako je, ob naših aktivnostih, v okviru ZDR-1 delno bil spremenjen sistem sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Zraven drugih in za delavce manjših koristnih sprememb velja izpostaviti še spremembo razlogov, kdaj je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas (vezava dveletnega obdobja na vrsto (vsebino) dela in ne več na delovno mesto delavca oziroma delavke). Prav tako velja omeniti tudi sprejetje sistema, po katerem ima pravico do odpravnine tudi delavec kateremu je delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Kot je to moč razbrati iz podatkov ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je rezultat omenjenih sprememb, zanjšanje števila pogodb o zaposlitvi za določen čas, še zlasti med mladimi.
Na razmere na trgu dela, predvsem pa na ekonomski in socialni položaj ljudi, zlasti mladih, pa v veliki meri vplivajo tudi nove pojavne oblike opravljanja dela. Gre za prekarne oblike opravljanja dela. V teh oblikah dela delajo predvsem ekonomsko odvisne osebe. Na pobudo ZSSS je bila v ZDR-1 vnesena tudi delovnopravna zaščita ekonomsko odvisnih oseb. Namen nove ureditve je, da se osebi, ki dela v odvisnem ekonomskem razmerju, dokler to razmerje še traja, zagotovi možnost, da od naročnika zahteva omejeno delovnopravno varstvo. Vsekakor pa nas na področju prekarnih oblik dela čaka ogromno dela. Tako na področju delovnopravne zaščite kot tudi na področju socialne varnosti.

Kakšne zakonske rešitve ste še predlagali za zajezitev agencijskega dela?
Za zajezitev in ureditev agencijskega dela smo predlagali spremembe v ZDR-1 in ZUTD. Te spremembe so dale pozitivni učinek. Zaostrili so se namreč pogoji za ustanovitev in delovanje agencij za posredovanje dela s čimer se je krepko zmanjšalo njihovo število. Tudi jamstva uporabnika agencijskega dela za terjatve agencijskih delavcev za čas, ko so le-ti delo opravljali pri njem, je pripomogel k večji pravni varnosti agencijskih delavcev (gre za uvedbo tim. subsidiarne odgovornosti). Nesporno pa je k omejevanju agencijskega dela zelo pripomogla uvedba tako imenovanega kvotnega sistema agencijskih delavcev. Kljub temu bi bilo potrebno kvotni sistem prevetriti, predvsem pa ne več delati razlik med pogodbami za določen in nedoločen čas.

Za kakšne spremembe pa ste se še zavzeli ob spremembah Zakona o urejanju trga dela?
V okviru Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) je potrebno izpostaviti, da smo zaradi vse težjega položaja mladih na trgu dela predlagali, da se mladim olajša dostop do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Pristojno ministrstvo je predlogu ZSSS delno sledilo in tako sprejelo, da imajo osebe, mlajše od 30 let, ki so bile zaposlene vsaj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, pravico do denarnega nadomestila. Pri urejanju začasnega in občasnega dela upokojencev smo preprečili, da bi tovrstno opravljanje dela lahko nadomestilo opravljanje dela na podlagi sklenjenih pogodb o zaposlitvi ali pa, da bi bilo »nadomestilo« za morebitne nizke zneske pokojnin. Omeniti velja tudi, da smo dosegli podaljšanje obdobje trajanja pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do upokojitve iz enega na dve leti za starejše prejemnike denarnega nadomestila. Uspeli smo tudi izboljšati postopek vpisa v register zunanjih izvajalcev aktivnosti aktivne politike zaposlovanja (APZ) in dosegli možnost vpisa v register ter izvajanja ukrepov na trgu dela tudi za sindikalne in delodajalske organizacije. Na žalost pa sindikalne organizacije, tudi ZSSS, te možnosti sploh ne izkoriščajo. Zlasti, ker bi lahko izvajanje teh aktivnosti pomenilo dodaten vir prihodkov sindikalnih organizacij na eni strani, po drugi strani pa bi lahko skozi izobraževalni sistem imeli neposeden stik z delavci ter tudi na ta način pridobivali določene informacije, ki se nanašajo na izvrševanje zakonodaje.
Pomembna novost je tudi oprostitev plačila prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti za delodajalce, ki zaposlijo delavca za nedoločen čas in določitev 5-kratnika višine teh prispevkov za zaposlitev delavca za določen čas.
Sprememb na področju trga dela, ki so kot takšne zajete v omenjenih dveh zakonih in ki so v korist zaposlenih delavcev ali brezposelnih je še več, omenjene so zgolj najpomembnejše. Velja pa omeniti, da smo ostro nasprotovali spremembam na trgu dela (in tudi uspeli), ki bi bistveno poslabšale položaj tako delavcev kot tudi brezposelnih. Tako smo se uprli spremembam zakonodaje, ki bi ukinile plačan odmor med delovnim časom, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, odpuščanje delavcev brez podaje odpovednega razloga, neplačilo denarnega nadomestila prvih treh/štirih dni upravičene odsotnosti delavca zaradi bolezni in še bi lahko naštevali. Ogroženo je bilo tudi varstvo sindikalnega zaupnika.

Sodelovali ste tudi na pogajanjih o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.
Pri oblikovanju sprememb na trgu dela smo bili prav tako izredno aktivni pri sprejemanju zakona, ki ureja delo dijakov in študentov. Gre za Zakon o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov. Delo preko študentskih napotnic je namreč pripomoglo k zlorabljanju zakonodaje in k večjemu pritisku na redno zaposlene. Zlasti, se je povečalo število kršitev delovno pravne zakonodaje in pravic iz kolektivnih pogodb ter sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Redno zaposleni pa svojih pravic zaradi strahu pred izgubo zaposlitve niso uveljavljali pred pristojnim sodiščem. Z omenjenim zakonom se je zaostrila regulacija študentskega dela, zlasti pa se je uveljavilo načelo »vsako delo šteje«, za kar se je ZSSS zavzemala že dlje časa. Spremembe zakonodaje pa so osebam, ki delo opravljalo preko študentskih napotnic, omogočile pridobivanje pokojninske dobe za čas, ko delajo na podlagi napotnice.
V okviru zaposlovanja mladih in hitrejšega ter učinkovitejšega prehoda iz izobraževalnega sistema v redno zaposlitev smo sodelovali tudi pri oblikovanju Zakona o vajeništvu. Na žalost, kljub drugačni mednarodni praksi, vloga sindikatov na področju vajeniškega sistema ni takšna kot bi si želeli in smo s svojimi predlogi uspeli zgolj v manjšem delu.

Kako pa je s pomočjo delavcem migrantom?
Razmere na trgu dela, predvsem pa spoštovanje in uveljavljanje delovno pravnih standardov so v precejšnji meri zaznamovali tudi delavci migrant in iz Slovenije v tujino napoteni delavci. Strokovno in organizacijsko smo v nekaj časa na področju pravic delavcev migrantov in napotenih delavcev delovali v okviru migrantske pisarne, kjer smo nudili tudi individualno pomoč tujim delavcem. Ker je migrantska pisarna delovala s pomočjo finančnih sredstev pridobljenih iz projekta, se je z iztekom trajanja projekta na žalost prenehalo tudi financiranje delovanja omenjene pisarne. Sindikati, člani ZSSS, pa kljub naporom in usmeritvam Evropske konfederacije sindikatov ter drugih mednarodno priznanih sindikalnih central, ki delu z delavci migranti in napotenimi delavci dajejo vedno večji pomen, niso pokazali zadostnega interesa za nadaljevanje dela s to kategorijo delavcev v okviru posebne pisarne. Z ukinitvijo migrantske pisarne je delo na terenu in individualna pomoč delavcem migrantov ter s tem pridobivanje prepotrebnih informacij in izkušenj v celoti prenehala. Nadaljevalo se je sicer delo ZSSS na področju sistemske zakonodaje s tega področja, vendar pa lahko rečemo, da je uspešno in učinkovito delo z delavci migranti zaradi ukinitve migrantske pisarne in zmanjšanja števila zaposlenih precej oteženo. Neposredno pomoč delavcem migrantom poskušamo, v sodelovanju z nemškim sindikatom, ponovno vzpostaviti. Je pa seveda sedaj precej težje kot pa če bi nadaljevali delo prejšnje pisarne.

Kljub temu ste bili aktivni pri pripravi Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
Seveda. V zvezi s tem je treba izpostaviti, da smo sodelovali pri kreiranju večine pomembnih določb omenjenega zakona. Zlasti velja izpostaviti korenito spremembo postopka zaposlovanja tujcev v Sloveniji, in sicer z uvedbo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Ker gre za izredno pomemben zakon s področja zaposlovanja tujcev smo bili ves čas izredno aktivni tudi pri njegovi uporabi v praksi in kasneje tudi pri nastajanju sprememb.
Sodelovali smo tudi pri spremembah zakona o tujcih, zlasti glede morebitnih posledic na vstop, bivanje in zaposlovanje migrantov v Sloveniji. S svojimi predlogi žal nismo uspeli v celoti, tudi zaradi že prej omenjenih težav z delovanjem migrantske pisarne.
Na področju napotenih delavcev smo bili vključeni v oblikovanje določb Zakona o napotitvi delavcev na delo ter pri pripravi Zakona o čezmejnem opravljanju storitev. Zlasti nastanek slednjega je posledica več letnih aktivnosti ZSSS na mednarodnem področju, kjer smo mednarodne institucije nenehno opozarjali na položaj napotenih delavcev in na zlorabe, ki se pojavljajo z izdajo A1 obrazcev. V okviru tega smo imeli več bipartitnih srečanj s sindikalnimi organizacijami iz tujine, zlasti iz Nemčije, aktivno pa smo pri prepoznavanju in preprečevanju zlorab napotenih delavcev sodelovali tudi z Nemškim veleposlaništvom v Sloveniji.
Sicer pa je največ delavcev migrantov v Sloveniji je iz Bosne in Hercegovine. Zraven zakonov, veljavnih v Republiki Sloveniji, ureja njihov položaj na trgu dela, zlasti pa sistem zaposlovanja, tudi Sporazum o zaposlovanju državljanov BiH v Sloveniji. Gre za bipartiten sporazum med RS in BiH, pri nastajanju katerega smo bili izredno aktivni. Sam sporazum je sicer bil sklenjen že pred mnogimi leti, vendar sta njegova uporaba v praksi ter spremembe na trgu dela narekovali nujne spremembe. Bili smo pobudniki teh sprememb in z njimi delno tudi uspeli.

Delavci so imeli pogosto težave s tem, da jih delodajalec dolgo ali sploh ni prijavil.
Zato so bile naše aktivnosti usmerjene tudi v oblikovanje Zakona o matični evidenci in pravilih obveznega zavarovanja. Pri tem smo predvsem zagovarjali uveljavljanje obveznosti delodajalcev, da le ti delavce takoj prijavijo v vsa obvezna zavarovanja.

Mladi so pogosto opozarjali na težave v zvezi s pripravništvom?
Zato smo bili skupaj s Sindikatom mladi plus aktivni pri oblikovanju pripomb in predlogov na zakone s področja urejanja pripravništev ter pri spremembah Zakona o pravniškem državnem izpitu. Na področju pripravništev je bila dosežena prepoved razpisovanja volunterskih pripravništev v javnem sektorju, spremembe in dopolnitve Zakona o pripravništvu, ki bi mladim škodile, pa smo preprečili.
Pripombe in predlogi so bili posredovani tudi na predlog sprememb in dopolnitev Zakona o socialnem varstvu ter na Zakon o štipendiranju. Ker se pristojna ministrstva niso zavedala, da je treba sindikate in nasploh socialne partnerje pravočasno pritegniti k pripravi zakonodaje, kar je evropski standard, so bile naše aktivnosti pri nastajanju omenjenih štirih zakonov omejene zgolj na fazo javne obravnave posameznega zakona. Na področju mladih so bile naše aktivnosti tesno povezane tudi s pripravo in izvedbo Nacionalnih programov za mladino ter Izvedbenih načrtov programa Jamstvo za mlade, ki so bili sprejeti v tem mandatnem obdobju (skupno štirje dokumenti).

ZSSS je predlagala tudi spremembe zakona o jamstvenem skladu.
Res je. Skupaj s strokovno službo državnega sveta smo pripravili in s pomočjo naših predstavnikov v državnem svetu vložili zakonodajni predlog sprememb in dopolnitev Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS. Zahtevali smo spremembo na podlagi katere bi določen denarni znesek iz jamstvenega sklada prejeli tudi delavci, ki so pred uvedbo stečajnega postopka, skladno z določbami ZDR-1, podali odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neizplačanih (ali premalo izplačanih) plač. Na žalost predlog tovrstnih sprememb na seji matičnega odbora med člani odbora ni dobil zadostne podpore in je bil postopek sprememb in dopolnitev zakona kot takšen zaključen.

Pomagali ste tudi sindikatu poklicnih športnikov.
Na področju športa so pripravljali nov Zakon o športu, ki naj bi med drugim urejal tudi »zaposlitveni« status profesionalnih športnikov in to na način, da bi se uzakonilo opravljanje dela v dejavnosti športa v okviru statusa »samostojnega podjetnika«. ZSSS se je temu, skupaj s Sindikatom športnikov Slovenije, odločno uprla in dosegla, da tovrstnega načina opravljanja dela niso umestili v sam zakon. Je pa v zakonu o športu kljub temu potrebno še odpraviti nekatera tveganja za zagotovitev stabilnega ekonomskega in socialnega položaja športnikov.

Na zakonodajnem področju so pomoč potrebovali tudi rudarji.
Pri zagotavljanju ekonomskega in socialnega statusa rudarjev, članov Sindikata delavcev energetike Slovenije, smo bili z omenjenim sindikatom izredno aktivni pri spreminjanju zakonodaje na področju postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje – Hrastnik. S svojimi aktivnostmi smo uspeli preprečiti poslabšanje ekonomskega in socialnega statusa rudarjev, ki bodo zaradi zapiranja rudnika izgubili svoje delo. Glede na starost in specifičnost znanja pa bodo tudi precej težje ponovno zaposljivi.

Kako pa je pri nas s socialno varnostjo. Kakšne naloge ima na tem področju ZSSS oziroma njena pravna služba?
Učinek zakonskih določb, ki v delovnem razmerju ščitijo šibkejšo stran, torej delavce, je v precejšnji meri odvisen od sistema pravne varnosti in delovanja pristojnih inšpekcijskih služb, sodišč in drugih državnih organov. Zakonska pravica, brez ustreznega, hitro delujočega sistema pravne varnosti sama po sebi ne doseže svojega namena. Ugotavljamo, da je kultura spoštovanja zakonskih in podzakonskih norm pri nas na izredno nizki ravni, delovanje ustreznih državnih organov pa velikokrat prepočasno, predvsem pa medsebojno popolnoma neusklajeno. Kadrovska sestava inšpekcijskih služb, zlasti inšpektorata za delo, pa na žalost ni takšna, da bi se lahko zagotovilo hitro in učinkovito delovanje. Na kadrovsko podhranjenost inšpektorata za delo smo večkrat opozarjali, na žalost pa se kadrovska slika inšpektorata v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Število delovnih inšpektorjev je namreč še vedno premajhno in kljub trudu ne zmorejo pravočasno in sproti »obdelati« vseh vloženih prijav. Morda pa so potrebne tudi spremembe na organizacijskem področju delovanja inšpektorata za delo.
Zato smo zelo aktivno sodelovali pri oblikovanju sprememb in dopolnitev Zakona o inšpekcijskih službah ter Zakona o inšpekciji dela. Čeprav pri slednjem s predlogom, da bi sindikat imel določena pooblastila pri ugotavljanju kršitev delovnopravne zakonodaje (s čimer bi se lahko deloma nadomestil kadrovski deficit inšpektorata za delo) nismo uspeli, pa si kljub temu lahko pripišemo zasluge, da je Zakon o inšpekciji dela oblikoval tako imenovan inšpekcijski svet, ki ga sestavljajo tudi predstavniki sindikatov. Iz nam neznanih razlogov inšpekcijski svet do dandanes ni zaživel  vendar pa lahko, upoštevajoč zakonsko podlago, pričakujemo, da bo prej ali slej svet kot takšen tudi formalno ustanovljen in pričel s svojim delom.

Kako sodelujete z inšpektoratom za delo in represivnimi organi v primeru konkretnih kršitev delovnopravne zakonodaje in delavskih pravic?
Na splošno lahko rečemo, da je sodelovanje z inšpektoratom za delo intenzivno in učinkovito. Seveda bi lahko bilo tovrstno sodelovanje še boljše, vendar pa je potrebno poudariti, da se inšpektorat za delo na naše prijave odzove v najkrajšem možnem času in da jih jemlje z vso skrbnostjo – tako na področju odkrivanja in sankcioniranja kršitev delovno pravne zakonodaje kot tudi na področju odkrivanja zaposlovanja in dela na črno.  V povezavi z odkrivanjem kršitev delovno pravne zakonodaje ter zakonodaje s področja plačevanja prispevkov je bilo v tem mandatnem obdobju vzorno tudi sodelovanje tako s policijo kot tudi s kriminalističnimi službami. Žal pa je potrebno ugotoviti, da pristojna kazenska sodišča, kljub vloženim kazenskim ovadbam, vse premalo kršitev delovno pravne zakonodaje okvalificirajo kot kaznivo dejanje in vse premalo kršiteljem izrečejo kazen zapora.
S pristojnimi službami Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za pravosodje in inšpektoratom RS za delo ter Ministrstvom za promet smo prav tako sodelovali pri izvajanju usmerjenih akcij nadzora, zlasti na področju transporta. Z Ministrstvom za notranje zadeve smo sodelovali na seminarju o trgovini z ljudmi, ki je bil namenjen slovenskim kriminalistom ter pri izvedbi predavanja na temo »Izkoriščanje delavcev migrantov kot oblika trgovine z ljudmi«.

Kako pa je z dostopnostjo in učinkovitostjo sodišč?
Pomemben element zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva je tudi dostopnost do sodišč in možnost uporabe pravnih sredstev za uveljavitev zakonskih pravic. Ravno iz tega razloga smo vztrajali, da je potrebno spremeniti Zakon o sodnih taksah in to na način, da bo delavcem omogočil uporabo pravnih sredstev. Ugotavljali smo namreč, da člani ZSSS in drugi delavci v primeru očitnih kršitev njihovih delovnopravnih pravic, ne uporabljajo ustreznih pravnih sredstev in to iz razloga, ker nimajo na voljo dovolj finančnih sredstev za plačilo sodnih taks. Spremembe Zakona o sodnih taksah tako v celoti sledijo našemu predlogu, da se višina sodnih taks v delovno pravnih sporih zniža, da se omogoči delavcem, da sodno takso poravnajo na koncu sodnega postopka (s končanjem spora na prvi stopnji) ter da se znižajo kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks.

Pri noveliranju katerih zakonov, ki vplivajo na socialno varnost delavcev, ste še sodelovali.
Teh zakonov je bilo ogromno. Skoraj vsak zakon ima namreč posledice na socialnem področju delavcev, delavk in ljudi na splošno. Izpostavit velja, da smo na področju odkrivanja in preprečevanja zaposlovanja in dela na črno aktivno sodelovali pri prenovi obstoječe zakonodaje (Zakon o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno), zlasti pa nas veseli dejstvo, da se je odkrivanje in preprečevanje opravljanja dela na črno delno preneslo tudi na druge inšpekcijske službe ter na carinske službe. Rezultati so namreč vidni in dela na črno je bistveno manj kot je to bilo v prejšnjih letih.
Poseben problem na področju zagotavljanja pravne varnosti delavcev predstavlja veriženje podjetij. V ta namen smo predlagali spremembe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), predvsem v tistem delu, ki se nanaša na ustanavljanje podjetij. Z našimi predlogi smo delno uspeli saj ZGD sedaj izrecno določa kdo ne more ustanoviti podjetja, postati družbenik ali podjetnik. Prepoved se med drugim nanaša na neplačilo davkov in prispevkov.
Na področju insolvenčne zakonodaje smo večkrat zahtevali spremembe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Z njimi smo predvsem želeli izboljšati položaj delavcev kot upnikov v stečajnem postopku in to tako, da bi njihove terjatve bile poplačane pred vsemi ostalimi terjatvami drugih upnikov, torej tudi pred upniki, ki imajo izločitveno pravico (banke). S predlogi sicer nismo uspeli v celoti, se je pa na podlagi našega predloga vsaj podaljšalo obdobje, ki se smatra za prednostne terjatve delavcev.

Andrej Zorko: Socialni partnerji, zlasti vlada, so v prvi polovici tega mandata v zakonodajnih postopkih resno upoštevali mnenja, stališča in predloge sindikatov, saj so bili pod vtisom več referendumskih kampanj in drugih množičnih aktivnosti, ki jih je izvedla ZSSS. V zadnjem času pa so učinki tega izzveneli.

Pravna služba ZSSS je pripravila tudi več pobud za ustavno sodišče.
Pri uveljavljanju pravic delavcev smo v zadnjih letih na Ustavno sodišče RS vložili kar nekaj pobud za presojo ustavnosti posameznih določb nekaterih zakonov. Tako smo vložili pobudo za presojo ustavnosti določbe 143. člena Zakona o uravnoteženju javnih finance (ZUJF), nadalje (skupaj s Sindikatom Ministrstva za obrambo) presojo določbe 176., 248. in 188. člena ZUJF.
Vložena je bila tudi zahteva za oceno ustavnosti 5. a člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 ter zahteva za začetek postopka za oceno ustavnosti 27. člena ZPIZ-2 (skupaj s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije). Zadnjo zahtevo je Ustavno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno zato smo postopek nadaljevali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Dotakniva se še strokovne pomoči pravne službe in pravnikov v ZSSS pri sklepanju kolektivnih pogodb dejavnosti.
Naše aktivnosti so bile vezane predvsem na oblikovanje normativnega dela kolektivnih pogodb dejavnosti. Sodelovali smo pri pripravi in pogajanjih za sklenitev Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo, Kolektivne pogodba za dejavnosti pridobivanja in predelave nekovinskih rudnin Slovenije, Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti, Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo, Kolektivne pogodbe za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti, Kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije, Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije, Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine, Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti, Kolektivne pogodbe za dejavnost poslovanja z nepremičninami, Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije, Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti in Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo.

Pravniki v ZSSS, zlasti na območjih, pa največ svojega časa in pozornosti posvečajo pravni pomoči članom ZSSS v delovnih sporih ter sindikalnim organizacijam v podjetjih in zavodih v kolektivnih delovnih sporih. Še posebej veliko izkušenj na tem področju imajo »sindikalni odvetniki« v Ljubljani in Mariboru, zato jih v tej tematski številki Delavske enotnosti o pravni pomoči celovito predstavljamo. Kakšna pa je vaša vizija na tem področju? Načrtujete kakšne spremembe?
Glede na potrebe bi veljajo izpeljati celovito reorganizacijo delovanja službe pravne pomoči, ki bi delala tako za območja kot za zvezo. Lokacijsko bi nekateri pravniki (tisti, ki bi v prvi vrsti mudili pravno pomoč članom in sindikatom v podjetjih in zavodih) sicer delovali v posameznih območnih organizacijah, vendar pa bi njihovo delo neposredno koordinirala in vodila za to zadolžena oseba na zvezi. Takšna ureditev bi omogočila oblikovanje celovite in enotne politike na področju nudenja pravne pomoči, hitrejši in učinkovitejši pretok informacij, zlasti pa izmenjavo pravne prakse ter vpogled kako se nekatere zakonske določbe dejansko interpretirajo v praksi. To pa bi tudi omogočilo pravočasne predloge sprememb zakonodaje in kolektivnih pogodb ter drugih aktov, ki bi temeljili na argumentih in potrebah delavcev.
Oblikovanje celovite in enotne pravne službe bi lahko pripomoglo tudi k hitrejši in bolj kakovostni pravni pomoči sindikatom dejavnosti, zlasti pri pogajanjih za kolektivne pogodbe dejavnosti ter pri odgovarjanju na vprašanja članstva.

Tomaž Kšela

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!