Javno sporočilo Ameriški gospodarski zbornici: Kdo nam zares deli privatizacijske nauke?
26. 8. 2014
V petek, 22. 8. 2014, je Ameriška gospodarska zbornica (AmCham) po pisanju Slovenske tiskovne agencije objavila, da si od nove slovenske vlade želijo odločno akcijo za privatizacijo državnega premoženja oz. v primerih strateških področij za strokovno upravljanje. Preprosto si moramo nehati domišljati, da ostaja dolga vrsta investitorjev, ki le čakajo na Slovenijo in našo neodločnost, so opozorili.
Le nekaj ur pred tem smo lahko prebrali, da naj bi v ameriškem Citigroupu, ki državi svetuje pri prodaji Telekoma Slovenije, še pred nadaljevanjem privatizacijskih postopkov zahtevali zagotovila bodoče vlade, da bo prodajne postopke izpeljala, kot je bilo zamišljeno.
O isti Ameriški gospodarski zbornici smo na ZSSS že pisali. Ja, to je tisti AmCham, za katero je generalna sekretarka Mednarodne sindikalne konfederacije (ITUC) 20. maja 2014 med drugim izjavila, da je odprto napadla delovno zakonodajo v vrsti držav, od Moldavije, Romunije, Portugalske, Španije, Irske in Katarja. A pozor – to je isti AmCham, ki odkrito zagovarja vključitev ISDS (Investor-to-State Dispute Settlement) v Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe, nastajajočo mednarodno trgovinsko pogodbo, bolj znano po kratici TTIP. In kaj je to ISDS? V bistvu in glede na prakso multinacionalk je to možnost, da korporacije tožijo države zaradi zakonov, ki so tako ali drugače »slabi za podjetništvo«. Tobačni gigant Philip Morris npr. toži Avstralijo samo zato, ker so bili prisiljeni nalepiti opozorila o nevarnosti tobaka na škatlice cigaret. ISDS torej ni nič drugega kot privatizacija sodnega sistema za potrebe multinacionalk. V javni razpravi Evropske komisije o morebitni vključitvi ISDS v TTIP je na naslov Evropske komisije sicer prišlo okoli 150.000 glasov posameznikov in organizacij, ki so izrazili zaskrbljenost glede vključitve ISDS v TTIP.
Kaj pa Citigroup? Slovenska odškodninska družba (SOD) je 30. oktobra 2013 objavila, da je s Citigroup podpisala pogodbo o pomoči pri prodaji nacionalnega telekomunikacijskega operaterja. Kot razlog za izbor navaja obsežne reference tega financnega konglomerata, a jih, kakor tudi podrobnosti o pogodbi, ne razkriva. No, glede referenc Citigroupa pa naslednje: leta 2002 je Citigroup sklenil poravnavo z ameriškimi nadzornimi organi v vrednosti 400 milijonov dolarjev zaradi zavajajočih poročil, s katerimi je prepričeval investitorje v sklepanje poslov. Ker je pomagal Enronu pri finančnih goljufijah pravni strokovnjaki ocenjujejo, da je Citigroup plačal preko 5 milijard dolarjev kazni, poravnav in odvetniških računov. 2,65 milijarde dolarjev je leta 2004 Citigroup plačal za poravnavo tožbe zaradi nepravilnosti pri svojem poslovanju s tedaj drugim največjim svetovnim teleoperaterjem, podjetjem WorldCom, ki je razglasil bankrot leta 2002 – kar je postal eden največjih škandalov v zgodovini ZDA in simbol tržnih ekscesov med tehnološkim bumom. S 75 milijoni dolarjev je Citigroup leta 2005 poravnal tožbo zaradi svoje vloge pri propadu telekomunikacijske družbe Global Crossing.
Privatizacijske nauke (za katere »ustrezno« plačujemo) nam torej delijo organizacije, ki jih ni sram mednarodnega napada na delavske pravice, ustvariti paralelni sodni sistem ali pač »malce prirediti poročila«? Le kako smo prišli do dneva, ko si ti privatizacijski jastrebi manejo roke in govorijo: »danes je dober dan za privatizacijo«? Le kako smo prišli do dneva, ko nam to govorijo privatizacijski jastrebi iz ZDA – države, kjer je privatizacija dobila celo tako absurdne razsežnosti, da je zvezna država Arizona s tremi zapori, ki jih upravljajo zasebna podjetja, podpisala pogodbo, v kateri se zahteva 100 odstotna zasedenost zaporniških sob, s čimer se je zvezna država zavezala k polni zasedenosti zapora. V nasprotnem mora zasebnemu upravitelju plačati penale za vsako neuporabljeno posteljo v zaporu.
P. S.: Zainteresirana javnost si lahko več o ISDS prebere na naslednjih povezavah:
This transatlantic trade deal is a full-frontal assault on democracy
Special courts for foreign investors have no place in trade deals
Nalagam ...