Javno sporočilo političnim strankam, ki so po neuradnih podatkih presegle volilni prag izvolitve v Državni zbor

16. 7. 2014

Na Hrvaškem včeraj pričeli z javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. Kaj pa Slovenija? Včeraj so hrvaška davčna uprava in hrvaško ministrstvo za delo in pokojninski sistem objavila seznam delodajalcev, ki ne izplačujejo plač na Hrvaškem.

 

Kaj pa Slovenija?

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pred 11 meseci v javnost poslali poziv po javni objavi delodajalcev, ki ne izplačujejo plač.

 

Iz takratnega poziva izpostavljamo:

 

Delodajalci ves čas poudarjajo, da je pot iz krize sprostitev kreditnega in zaposlitvenega krča. Z njimi se lahko strinjamo. A pozor – ali si ponovno želimo gospodarske rasti, ki jo poganja gospodarski kriminal in sistemska korupcija, ki sedaj kot po tekočem traku dobivajo sodne epiloge? (Po podatkih GPU se je škoda iz naslova gospodarskega kriminala med leti 2005 in 2010 zvišala iz skoraj 70 milijonov evrov v letu 2005 na 112 milijonov evrov leta 2008 in na 505 milijonov evrov leta 2010. (vir: letna poročila GPU))

 

Prav zato da povrnemo pravno državo v gospodarstvo, je potrebno okrepiti njegovo transparentnost.

 

Korak v to smer je bila javna objava davčnih dolžnikov. Po do sedaj razpoložljivih podatkih se je po štirih javnih objavah davčnih dolžnikov poravnalo davčne obveznosti v višini okoli 30 milijonov EUR. Če vzamemo za povprečje 6 milijonov EUR poravnanih obveznosti ob vsakokratni javni objavi davčnih dolžnikov, to znese na letni ravni 72 milijonov EUR – kar je recimo enako osemkratniku zneska, ki nam ga bo EU namenila Sloveniji za ukrepe za mlade iz sheme Jamstev za mlade.

 

Kot naslednji korak v imenu transparentnosti poslovnega okolja pa naj se recimo po zgledu predloga Hrvaškega Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dohodek, ki ga je sprejela Vlada Republike Hrvaške 25. julija 2013, sprejme takšne zakonodajne spremembe, ki bodo omogočale javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač.

 

OBRAZLOŽITEV: V zadnjem času delodajalci oddajajo zgolj REK obrazce o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, vendar pa hkrati ne izplačajo plače. Na problematiko plačilne nediscipline je opozoril tudi Inšpektorat RS za delo v svojem zadnjem letnem poročilu 2012, ko je zapisal, da že četrto leto zapored ugotavlja, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij.

 

Medtem pa je na Hrvaškem tamkajšnja vlada na svoji seji 25. julija letos sprejela predloge sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dohodek, kjer se predvideva tudi javna objava vseh davčnih zavezancev / delodajalcev, ki ne izplačujejo plače svojim zaposlenim oziroma ki so tri mesece zapored oddajali samo obračun prispevkov v skladu z Zakonom o prispevkih.

 

Da tudi v Sloveniji še kako potrebujemo javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač, nam navsezadnje povedo naslednji zadnji podatki iz poročila Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2013:

 

Na področju nadzora delovnih razmerij inšpektorji že peto leto po vrsti največji delež kršitev (3601) ugotavljajo na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (neizplačilo plače in zamujanje pri izplačilu plače, neizplačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo), regresa za letni dopust).

 

Drugi člen Ustave Republike Slovenije pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Verjamemo, da boste s predlaganim ukrepom sledili tem določilom naše ustave.