Javno sporočilo predsedniku stranke Mira Cerarja: pozivi in predlogi ukrepov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije glede vsebine koalicijskega sporazuma

16. 8. 2014

ZSSS je 29. julija 2014 na naslove morebitnih koalicijskih partnerjev poslali »izhodišča ZSSS za koalicijsko pogodbo«, kjer smo navedli kar nekaj zelo konkretnih ukrepov, ki bi morali najti mesto v vsebini koalicijskega sporazuma (dokument si lahko preberete v prvi prilogi).

Glede na to, da je 12. avgusta 2014 zaokrožila zadnja verzija osnutka koalicijskega sporazuma, vas ponovno opozarjamo na vsebino dokumenta »Izhodišča ZSSS za koalicijsko pogodbo«, obenem pa (poleg vseh ostalih) izpostavljamo naslednje ukrepe oziroma vsebine, ki bi morale biti v koalicijskem sporazumu:

 

Sprememba definicije minimalne plače in izločitev dodatkov iz le-te
KOMENTAR: Nova definicija naj določa, da se v minimalno plačo ne vštevajo dodatki za posebne pogoje dela, dodatek na delovno dobo ter delovna uspešnost, minimalna plača pa bo postala plačno dno.

 

Na novo se izračuna višina minimalnih življenjskih stroškov in to upošteva pri izračunu osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka, pri čemer se »odmrzne« vezavo le-tega na gospodarsko rast, kakor je sedaj določeno v socialni zakonodaji
KOMENTAR: V zadnjem osnutku koalicijskega sporazuma zapišete Socialni transferi ostanejo na enaki ravni kot so sedaj vse dokler ne bo dosežena 2,5% gospodarska rast, razen višina minimalnega dohodka, ki se mora usklajevati z inflacijo. Sicer se je glede na prvo verzijo osnutka koalicijskega sporazuma dodal stavek »razen višina minimalnega dohodka, ki se mora usklajevati z inflacijo«. A to je veliko premalo, saj povzema sedanje stanje (ZSvaPre UPB 3, 36 člen).
Od 1. 8. 2014 je osnovni znesek minimalnega dohodka 269,15 evra. Medtem pa je MDDSZ že 24. 7. 2009 na novinarski konferenci sporočilo, da bo znesek začasne denarne socialne pomoči 308,85 evra. Da ne govorimo o tem, da so avtorji raziskave o učinkih nove socialne zakonodaje (IRSSV, 2013), predlagali izdelavo nove ocene minimalnih življenjskih stroškov v Sloveniji ter prilagoditev osnovnega zneska minimalnega dohodka novim izračunom ali pa dvig osnovnega zneska minimalnega dohodka vsaj na višino izračunanih minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009 (385,08 EUR). Zato še vedno vztrajamo, da vezava socialnih transferjev z gospodarsko rastjo pomeni, da še kar nekaj časa ne bomo prišli na dostojno raven višine osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka, ki bi moral že 2009 (!) biti 385,15 evra. Zato vztrajamo na naši zahtevi, da se na novo se izračuna višina minimalnih življenjskih stroškov in to upošteva pri izračunu osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka, pri čemer se »odmrzne« vezavo le-tega na gospodarsko rast, kakor je sedaj določeno v socialni zakonodaji.

 

Konkurenčnost naj se gradi na ustreznem vlaganju v inovacije, raziskave in razvoj, ne na zniževanju socialnih prispevkov
KOMENTAR: koalicijski sporazum med drugim zapiše »strukturna preobrazba gospodarstva in znižanje prispevkov.« Strukturna preobrazba gospodarstva skozi zniževanje socialnih prispevkov je izjemno trhla in nevarna pot, kar nam dokazuje tudi neslavna prepolovitev delodajalskih prispevkov za PIZ, katere ceno je plačala pokojninska blagajna. Namesto tega ponavljamo to, na kar smo pred dnevi javno opozorili tudi delodajalce, in sicer na nujnost vlaganja v menedžerski model, ki se imenuje »Employee Driven Innovation« (EDI). To je inkluziven sistem inovacij »od spodaj«, ki v proces inovacij vključuje prav vse zaposlene. Ta proces je popolno nasprotje tradicionalnemu centralističnemu procesu inovacij, ki poteka zgolj od »zgoraj navzdol« in je odvisen od ekskluzivnega tima strokovnjakov. Glavni pozitivni učinki EDI sistema v mednarodnih podjetjih, kot so pokazali rezultati študij, so: izboljšani končni rezultati, povečana globalna konkurenčnost, izboljšanje v učinkovitosti in kakovosti, oblikovanje ugodnega delovnega okolja, povečano zadovoljstvo na delovnem mestu, znižan absentizem zaradi bolezni in stresa. Nacionalna študija danske sindikalne centrale LO iz 2006, v katero je bilo vključenih več kot 500 podjetij je pokazala, da 59 odstotkov podjetij z EDI sistemom inovacij meni, da je ta proces izboljšal njihove rezultate. Medtem pa je samo 41 odstotkov podjetij s centraliziranim pristopom do inovacij pozitivno ocenilo njihove rezultate. Več o tem sistemu si lahko preberete objavi na spletni strani ZSSS z naslovom »Javno sporočilo predstavnikom gospodarstva v debati okoli tako imenovane socialne kapice«.

 

Okrepiti pravno državo na področju spoštovanja delovnopravne zakonodaje
KOMENTAR: ustrezno naj se poveča število inšpektorjev na Inšpektoratu RS za delo. Na dan 31. 12. 2013 je bilo v Poslovni register Slovenije (po podatkih AJPES-a) vpisanih 193.412 poslovnih subjektov oziroma delodajalcev ali subjektov nadzora. V zadnjih šestih letih se je število poslovnih subjektov povečalo za več kot 30 tisoč. Število zaposlenih inšpektorjev temu ne sledi. Leta 2011 je bilo na IRSD zaposlenih 88 inšpektorjev, 31. 12. 2013 pa le še 80 inšpektorjev (Vir: IRSD)
Kršitve temeljnih pravic delavcev se naj v kazenskih postopkih obravnavajo hitro in prednostno. Temu primerno se naj reorganizira in okrepi oz. spremeni delo vseh relevantnih deležnikov pri ugotavljanju kaznivih dejanj, zlasti delo in dosedanja praksa državnega tožilstva. V kazenski zakonodaji je prav tako potrebno ostreje sankcionirati kršitve, ki se nanašajo na delo in zaščito predstavnikov zaposlenih v podjetjih. Po uradnih podatkih se je število kaznivih dejanj s področja kršitev temeljnih pravic delavcev povečalo iz 312 v letu 2009 na 3.138 v letu 2013 (Vir: Policija).

 

Privatizacija naj ne bo krinka za stihijsko razprodajo premoženja v državni lasti in odpuščanje delavcev
KOMENTAR: zakon o prevzemih se mora spremeniti na način, ki bo dodatno onemogočil kakršne koli prevzeme, kateri bi financiranje prevzemov prenašali na prevzemno tarčo, to je na podjetje, ki je predmet prodaje. Državi se dodeli pravico veta v primeru prevzemnih ponudb za strateško pomembna slovenska podjetja. Kot pogoj za nakup državnih naložb podjetij se mora vključiti zavezo o spoštovanju zakonodaje in kolektivnih pogodb; o tem, da se ne bo zmanjševalo števila delovnih mest in odpuščalo zaposlene delavce (tudi pred formalnim prevzemom novega lastnika); da se proizvodnja ne bo selila; da se bo v nadaljnji razvoj podjetja, tehnološko posodobitev v določenem časovnem obdobju vložilo s pogodbo dogovorjena finančna sredstva. Prav tako je potrebno ohraniti uveljavljene in priznane blagovne znamke. Država mora ohraniti lastništvo v najbolj strateških delih gospodarstva, v gospodarskih javnih službah ter javnih zavodih, ki so nujni za življenje in delo vseh prebivalcev Slovenije ter v infrastrukturi. Kupnina od postopkov privatizacije podjetij v državni lasti oz. lastništvu se naj prenese v javna sredstva za izvajanje ukrepov za ustvarjanje oziroma ohranjanje delovnih mest.

 

Ustreznejša, to je močnejša vloga socialnih partnerjev v vsebinah koalicijskega sporazuma
KOMENTAR: opozarjamo, da imamo socialni partnerji na področju vajeništva in pripravništva ogromno operativnega potenciala, kar tudi dokazujejo izjemno uspešne in dolgoletne prakse iz tujine (Nemčija, Danska, itd.). Zato bi veljalo na tem področju bolje uporabiti socialni dialog na ravni kolektivnih pogodb in tudi skozi različne javne spodbude spodbujati ustrezno ureditev vajeništva in pripravništva v sistemu kolektivnih pogodb, ki jim bo zagotovil ustrezno plačilo ter tudi prehod v redno zaposlitev. Socialni partnerji so lahko prav tako izjemno učinkovit povezovalni element med izobraževalnim sistemom ter trgom dela, pri čemer bi veljalo z ustreznimi spodbudami podpreti zagon fundacij socialnih partnerjev, to je instituta, ki je omogočen z zakonom o urejanju trga dela (ZUTD). Ne pozabimo tudi na to, da je za ustrezno vpeljavo EDI modela inovacij (zgoraj) temeljnega pomena prav učinkovit socialni dialog na vseh ravneh.
Ko govorimo o pomembnosti socialnega dialoga, mora biti v koalicijski pogodbi tudi eksplicitno zapisano aktivnejše vključevanje socialnih partnerjev v pripravo strateških dokumentov v okviru Evropskega semestra (Program stabilnosti ter Nacionalni reformni program) ter ustrezna vključenost socialnih partnerjev v pripravo in izvedbo nove finančne perspektive 2014 2020. Slovenija mora, podobno kot druge države EU, pripraviti kar nekaj dokumentov, ki bodo podlaga za črpanje evropskih sredstev. Med njimi sta tudi Partnerski sporazum – ki bo predstavljal pogodbo med Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo glede izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014-2020 ter Operativni program za Slovenijo kot celoto, s katerim bodo dodeljena razpoložljiva sredstva razdeljena po prioritetnih oseh (priority axis). V obeh dokumentih se mora ustrezno priznati in ovrednotiti vloga socialnih partnerjev.
Socialni partnerji si brez dvoma tudi zaslužimo mesto v Strukturiranem civilno družbenem dialogu, katerega se predlaga.

 

Ponavljamo: to so le nekateri izmed predlogov, za katere smo prepričani, da si zaslužijo mesto v koalicijskem sporazumu in v nobenem primeru ne izključujejo ostalih predlogov in pozivov, katere na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije naslavljamo na predstavnike oblasti.
In seveda – naštevanje teh predlogov še zdaleč ne pomeni, da se kar strinjamo s trenutno vsebino koalicijskega sporazuma.