Lidija Jerkič, kandidatka za predsednico ZSSS: Sodelovanje, združevanje, pozitivna naravnanost

Lidija Jerkič, predsednica največjega sindikata družine ZSSS, Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) Slovenije, je edina evidentirana kandidatka za predsednico ZSSS. Za vse tiste, ki Lidije še ne poznate in za tiste, ki bi jo radi spoznali nekoliko bolje, smo pripravili nekaj kratkih vprašanj in dobili nekaj zanimivih odgovorov.

 

Kdo je Lidija Jerkič?

Sindikalistka, pravnica, hribolazka. V prvi vrsti pa človek, s plusi in minusi, z vzponi in padci.

Zakaj si se odločila za kandidaturo za predsednico ZSSS?

Ker sem ocenila, da lahko s pomočjo vseh sodelavcev pripomorem k razvoju delavskega gibanja in ker sem prepričana, da smo vsi, združeni v ZSSS, dobra ekipa, ki lahko na področju sindikalnega gibanja in zavzemanja za boljši jutri še veliko storimo za svoje članice in člane.

Iskreno verjamem, da je ZSSS organizacija, za katero se je vredno potruditi in za katero se tudi moramo truditi. Ne smemo namreč pozabiti, da je ZSSS največja sindikalna zveza v Sloveniji, ki pomembno vpliva na številne procese in odločitve, zato je skrb za dobro delo ZSSS tudi naša največja odgovornost.

Kaj tvoj novi položaj na ZSSS pomeni za članice in člane sindikata SKEI, ki mu predseduješ že 11 let?

Za člane in članice SKEI pomeni nov položaj priznanje, da smo do sedaj dobro delali. Tudi v bodoče bo tako. SKEI ima dobro ekipo, s prerazporeditvijo dela bomo še naprej vsaj tako uspešni. Zaenkrat ostajam predsednica SKEI, nove rešitve bomo iskali v miru, ko bo treba in če bo treba.

Kako ocenjuješ delo sindikatov v preteklosti?

Z distance človek vidi marsikaj, tudi slabosti. Če pa potegnem črto: V danostih, v katerih smo delovali in še delujemo, smo dosegli veliko. Brez sindikatov bi danes zelo težko govorili o socialni državi, brez sindikatov bi pozabili na besedo solidarnost, brez nas bi bile plače in pokojnine še bistveno nižje (tako ali tako so – prenizke!), brez nas bi država sprivatizirala še več podjetij, sesula pokojninski sistem in uvedla enotno davčno stopnjo. Seveda je do lastnega dela treba biti kritičen, tu in tam pa je nujno tudi priznati, da sindikati znamo delati veliko in dobro.

 

Kaj je bilo dobro in kaj bi morali spremeniti?

Teme, ki jih nagovarjamo, teme, s katerimi se ukvarjamo. Klasične teme postajajo manjši del vsebine delovanja, trg dela se močno spreminja in sindikati moramo imeti pripravljene odgovore na vprašanja, ki nam jih prihodnost prinaša.

Dušan Semolič. Kaj lahko poveš o svojem predhodniku?

Za ta odgovor pa nimava dovolj prostora in časa. Občudujem njegovo držo skozi vsa obdobja, ko je vodil ZSSS. Skupaj je držal zelo raznoliko organizacijo, bil je izjemno načelen in dosleden. Bil je tudi najbolj prepoznaven obraz organizacije, zaradi česar je bil deležen številnih kritik in napadov, bil je ‘strelovod’ za prav vse, kar vsekakor za nikogar ni enostavno. Kot človeka ga izjemno spoštujem in prepričana sem, da nam bo s svojimi bogatimi izkušnjami pomagal tudi v prihodnje.

Kje vidiš največje izzive sindikalnega boja in organiziranja?

Notranja organiziranost in učinkovitost, povezovanje sindikatov. Sindikati se moramo začeti povezovati in sodelovati bistveno bolj, kot smo to počeli v preteklosti.

Kje vidiš največje izzive zase?

V učenju, ne samo novih stvari, tudi novih relacij. Politična modrost je področje, ki terja vajo.

Kaj čaka delavke in delavce v prihodnosti?

Drugačno delo, drugačna delovna razmerja, drugačni odnosi, bolj prikrit, izkoriščajoč odnos delodajalcev. Spremembe, ki jih že sedaj vidimo na trgu dela, in prihodnost, ki gre v smeri vse večje digitalizacije, napovedujejo veliko izoliranost vseh delavk in delavcev. Zato bo še toliko bolj pomembno, da se povezujemo v sindikate.

Če bi morala izbrati 3 najpomembnejše cilje, za katere si boš prizadevala, kateri bi to bili?

Sodelovanje, združevanje, pozitivna naravnanost, to so cilji, to so vrednote, v katere verjamem in za katere si bom prizadevala. Na čisto konkretni ravni pa si moramo sindikati najprej prizadevati za uravnoteženo delitev uspehov dela med delom in kapitalom; za nadzor nad izvajanjem zakonodaje in učinkovito pravno varstvo ter za možnosti za vseživljenjsko izobraževanje.

Vseskozi poslušamo, da članstvo v sindikatih upada. Drži? Kako lahko predsednica ZSSS prispeva, da bo članic in članov več?

Upadanje članstva ni nič novega ali le nam lastnega. In ja, v večini sindikatov članstvo upada. Ni pa vse tako črno, kot se rado prikazuje. V določenih sindikatih članstvo raste. Sama lahko ponudim zgled, promocijo, aktivnost, predvsem pa se trudim zagotavljati vsem sindikatom možnosti, da se ustrezno pripravijo, prilagodijo in spopadejo z izzivi, ki so pred nami.

Vemo, da ZSSS nima individualnih članov, da smo vsi mi člani sindikatov dejavnosti. Pa vseeno nas vse zanima; Kaj lahko predsednica ZSSS spremeni za vsakega posamezno članico, člana? Kaj lahko obljubi?

Obljubim lahko, da se bom pri svoje delu potrudila in naredila, kar znam in zmorem, da bodo stvari boljše in drugačne. Delala bom za člane in članice, ne bom pa namesto njih.

Share