Minister za delo pravi, da je socialna zakonodaja dosegla svoj cilj

16. 10. 2012

Na seji ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je bila 12.10.2012, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) predstavilo poročilo o izvajanju zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Kakor smo si lahko prebrali tudi v medijih, se je ministrstvo pohvalilo, da so »cilji nove socialne zakonodaje po prvih ocenah doseženi«.

 

Temu mnenju MDDSZ se lahko absolutno pridružimo, če je bil cilj nove socialne zakonodaje otežiti dostop do socialnih pravic. Ali če ponazorimo s konkretnimi številkami MDDSZ: število upravičenih otrok do otroškega dodatka se je med 1. 12. 2011 in 1. 9. 2012 znižalo iz 373.744 na 281.138. Število prejemnikov državnih štipendij se je v približno istem času znižalo za okoli 13.000. Število prejemnikov denarne socialne pomoči (DSP) se je znižalo za okoli 3.000. Število prejemnikov varstvenega dodatka se je že po prej predstavljenih podatkih MDDSZ znižalo za okoli 70 odstotkov. Pri čemer se je zaradi učinkovite zastraševalne kampanje varstvenemu dodatku odpovedalo 12.000 upokojencev.

 

MDDSZ se v pojasnjevanju teh številk zateka v argument pravičnosti, ko trdi, da se je po drugi strani povprečen znesek socialnih pravic zvišal. Res je. Povprečni znesek DSP se je zvišal – za 12 EUR. Ne bi hoteli relativizirati tega velikega dviga, vendar pa moramo na tej točki opozoriti na naslednje dejstvo: 24. 7. 2009 je MDDSZ predstavilo izračun minimalnih življenjskih stroškov za eno odraslo osebo. Izračun minimalnih življenjskih stroškov (potrebnega minimalnega dohodka) za eno odraslo osebo s preračunom vrednosti življenjske košarice na celotne stroške je pokazal na znesek 562,07 EUR. Izhajajoč iz tega je dokument predlagal določitev trajne denarne socialne pomoči v višini 562,07 EUR in začasne denarne socialne pomoči v višini 385,08 EUR, oziroma kakor je napisano kasneje v dokumentu: »v danih okoliščinah bomo v prenovljeni zakonodaji na področju socialnega varstva prenovili tudi področje denarne socialne pomoči in med drugim vpeljali institut trajne in začasne denarne socialne pomoči, pri čemer bomo pri višini v začetku izhajali iz 80 % izračunane vrednosti minimalnih življenjskih stroškov. Ob uveljavitvi nove socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, bo višina trajne denarne socialne pomoči tako znašala 449,66 EUR, višina začasne denarne socialne pomoči pa 308,06 EUR«.

 

Medtem pa je isto MDDSZ na novinarski konferenci dne 17. 2. 2010 objavilo gradivo, v katerem je zapisano, da začasni minimalni življenjski stroški samske odrasle osebe v skladu z izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja znašajo 385,08 evrov, zaradi realno nizke minimalne in povprečne plače, motivacije za delo in stimulativnega razmerja med denarno socialno pomočjo in najnižjimi plačami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela pa zakon o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVP) uvaja minimalni dohodek v višini 75 % navedenega zneska, in sicer 288,81 EUR. No, z zakonom o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 pa se je osnovni znesek minimalnega dohodka znižal na 260 EUR do konca leta 2012. No, z zakonom o uravnoteženju javnih financ pa so teh 260 EUR zamrznili vse do konca leta 2014. Cene osnovnih življenjskih potrebščin se do konca leta 2014 zagotovo ne bodo zamrznile.

 

Skratka – polni znesek denarne socialne pomoči se je glede na osnovne izračune iz leta 2009 potencialno znižal za 125,08 EUR. Ob tem pa dvig povprečne višine DSP za »celih« 12 EUR zveni precej žalostno. Pri čemer moramo upoštevati, da se je socialna stiska prebivalcev Slovenije v zadnjem času opazno povečala. Že podatki iz Nacionalnega reformnega programa 2012 so zelo zaskrbljujoči – število ogroženih z revščino in socialno izključenih se je že med leti 2009 in 2010 dvignilo iz 339.000 na 366.000. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je stopnja tveganja revščine med 2007 in 2010 povečala iz 10,9 na 12,4 odstotkov. Po istem viru se je v istem času stopnja tveganja revščine v ženskem enočlanskem gospodinjstvu, starejšem od 65 let, povečala iz 47,2 na 49,7 odstotkov.

 

Projekcije Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj pa medtem še zdaleč ne kažejo pozitivnega obrata – v letu 2013 se recimo predvideva 120.000 registrirano brezposelnih, torej slabih 15.000 več, kot jih je po zadnjih septembrskih podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).

 

A država se je očitno odločila – nova socialna zakonodaja zasleduje svoj cilj (oteževanja dostopa do socialnih pravic). Ker je posledično manj prejemnikov socialnih transferjev, pa se je odločila iti še dlje in takšno »manj prejemnikov – manj sredstev« stanje tudi prevaliti v predloge proračunov za 2013 in 2014. Tako se je znesek za DSP v predlogu proračuna 2013 glede na rebalans proračuna  2012 znižal za 23 milijonov EUR (iz 208,8 mio EUR na 185,8 mio EUR); znesek družinskih prejemkov in starševskih nadomestil pa za 40,9 milijona EUR (iz 648,15 mio EUR na 607,2 mio EUR).

 

Za konec pa si na konkretnem primeru poglejmo aktualni mikroučinek nove socialne zakonodaje: gospa Ines Bevc je ta teden v priloga Ona objavila naslednje pismo:

 

»Pred seboj imam odločbo CSD, v kateri mi sporočajo, da moj otrok ni upravičen do brezplačne malice. Ker presegam cenzus. Imam namreč enormen dohodek, ki dosega 44,10 odstotka povprečne mesečne plače. Vse bi še nekako šlo, če ne bi bila od decembra 2011 na Zavodu za zaposlovanje, kot se reče »na čakanju«. Iz Zavoda mi pripada 330 evrov, iz česar lahko razberete, kako visok osebni dohodek sem imela. Imam 36 let in pol delovne dobe. Moj otrok je polnoleten, tako da mu otroški dodatek ne pripada več. Dobival je 68 evrov v času, ko mu štipendija zaradi mladoletnosti ni pripadala, jaz pa sem bila na Zavodu, na pritožbo pa tako še nisem dobila odgovora. Pritožbo sem podala v decembru. Štipendije pol leta ni bilo, ker je bil otrok še mladoleten. Zaradi stiske sem otroka vzela iz internata (208 evrov). Razreda otrok ni izdelal. Zdaj je spet v internatu (208 evrov). Otroški dodatek mu ne pripada. Štipendija mu ne pripada, ker ponavlja letnik in je polovico letnika že dobival…Preživnine dobi 107 evrov, ker se je oče odločil, da je bila zadnja valorizacija leta 2009.«

 

A važno, da je nova socialna zakonodaja dosegla svoj cilj, kajne?

 

Goran Lukič