Naj bo leto 2015 čas boljšega življenjskega standarda

5. 1. 2015

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so na uvodni novinarski konferenci v letu 2015 strnili pričakovanja v letošnjem letu in zahteve, ki jih imajo do predstavnikov oblasti in socialnih partnerjev. ZSSS zahteva preusmeritev na pot, ki bo drugačna od sedanje poti zniževanja standarda ljudi, po kateri stopamo zadnjih sedem let. Med zahteve po dokapitalizaciji ljudi, ki naj se zgodi podobno kot se je zgodila dokapitalizacija bank, spadajo tudi izredna uskladitev pokojnin, vpeljava sistema dolgotrajne oskrbe, reforma minimalne plače, rast plač in dvig minimalnega dohodka. Zahteva tudi večjo zaščito interesov delavcev pri privatizaciji in spremembah lastništva, pri stečajih podjetij, pa tudi ukrepanje proti brezposelnosti in večjo zavzetost socialnemu dialogu.

 

Kot je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, je pot zadnjih sedmih let zgrešena, v ZSSS pa želimo, da bi politiki ubrali drugačno pot od te, na kateri se je vztrajno nižal življenjski standard delavk in delavcev, brezposelnih upokojencev ter mladih. Dovolj imamo izpetih opravičil o verodostojnosti pred mednarodnimi institucijami in jalovih izgovorov, češ da bo drugo leto bolje, je dodal in poudaril, da so politiki izgubili verodostojnost pred tukajšnjimi ljudmi, saj so snedli svoje obljube. Odločitve v Sloveniji niso bile sprejete v državnem zboru, ampak »po diktatu Mednarodnega denarnega fonda, Evropske centralne banke, evropske komisije in bonitetnih hiš«, je dodal. »Želimo si, da bi politiki tisto odločenost, ki so jo pokazali pri dokapitalizaciji bank, pokazali in dokazali z dokapitalizacijo standarda ljudi, delavcev, delavk, upokojencev in tudi mladih. Želimo si, da bi se politiki vprašali ne kaj vzeti ljudem, ampak, kaj dati ljudem,« je poudaril Semolič in pozval k drugačnem pristopu, ki delavskih plač, pokojnin, socialnih pravic, javnega sektorja ne bo imel za sovražnika gospodarskega razvoja in konkurenčnosti.

 

Zahteve ZSSS za leto 2015
ZSSS zahteva ustavitev realnega padanja pokojnin in ohranjanje standarda ter kupne moči upokojencev z izredno uskladitvijo pokojnin z rastjo bruto domačega proizvoda. O tem naj se vlada odloči najkasneje februarja letos. ZSS pričakuje tudi, da bo Slovenija končno uredila sistem dolgotrajne oskrbe, kar že leta napovedujejo različne politične skupine.

ZSSS pričakuje tudi spremembo definicije minimalne plače in vsaj postopno izvzetje dodatkov iz nje. Ni pravično, da tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah in praznikih prejemajo enako minimalno plačo, kot drugi, ki imajo bolj običajen delovni čas. ZSSS pričakuje, da bi vsaj letos iz minimalne plače izvzeli dodatek za nočno delo. Tudi sicer morajo plače slediti gibanje življenjskih stroškov in delu rasti produktivnosti. Dobički podjetij vse prevečkrat končajo v dividendah in nato v davčnih oazah, namesto da bi bili namenjeni tehnološkemu razvoju in investicijam, ker pa so tudi rezultat dela delavk in delavcev, morajo del dobičkov dobiti tudi oni.

Dvigniti bo treba tudi minimalni dohodek, temelj za izračun številnih socialnih transferjev; kot je pojasnil Goran Lukić, samostojni svetovalec za področja politike zaposlovanja, notranje informiranje in spletno komuniciranje, je minimalni dohodek bil leta 2009 določen pri 385 evrov, zakon o socialnovarstvenih prejemkih ga je leta 2010 določil pri 288,81 evra, danes pa znaša okoli 270 evrov. V tem času pa stroški niso temu primerno padali, je še opozoril.

ZSSS upa, da bo vlada spremenila »odnos do razprodaje dobrih državnih podjetij«, saj bo nepremišljena razprodaja dobičkonosnih podjetij povzročila rast brezposelnosti. Prav tako je potrebna boljša zaščita interesov zaposlenih ob spremembah lastništva, ne pa hinavsko skrivanje za s strani EU zaukazano prepovedjo »nedovoljene državne pomoči«. Hkrati v EU pri prevzemih kupnina ni edini kriterij, ampak je to tudi interes zaposlenih. Delavce in sindikate je treba pravočasno vključiti v postopke prodaje, zagotoviti dialog o zaščiti delovnih mest, spoštovanju kolektivnih pogodb, varnosti in zdravja pri delu, pa tudi uporabe slovenskega jezika, je pojasnil predsednik ZSSS. Besedo glede tovrstne spremembe prevzemne zakonodaje je lani dal sekretar Metod Dragonja in ZSSS čaka na izpolnitev njegovih zavez. Delavce je treba zaščitit tudi s stečajno zakonodajo in njihove terjatve ter upravičenja do propadlega podjetja dati na vrh seznama upnikov – na ta način se bodo banke in druge finančne ustanove bolj potrudile za preživetje podjetij, saj njihove terjatve ne bodo zagotovo poplačane, kakor so sedaj, ko veljajo za izločitvene upnike.

V naši družbi rabimo drugačne cilje, ki nas bodo združevali, je dejal Semolič ne pa cilj proračunskega primanjkljaja pod 2,8 odstotka, kamor je vlada usmerjena sedaj. Rabimo cilj, ki bolj združuje in je bližji ljudem, je poudaril Semolič, npr. znižanje brezposelnosti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. Po njegovih besedah si ZSSS želi tudi boljše čase za socialni dialog, saj je to pot k drugačnem, boljšem življenju, k uspešnejšem reševanju težav družbe, k spremembam po meri ljudi. Zaradi tega ZSSS še vedno veliko stavi na nastajajoči socialni sporazum.

Samostojni svetovalec ZSSS Goran Lukić je spet opozoril na volonterska pripravništva in zaželel, da bo splošnemu zavračanju te oblike zastonjskega dela za mlade sledilo tudi zadostno financiranje plačanih pripravništev. Sramotno zagotavljanje takih »priložnosti na trgu dela« je treba odpraviti tudi zagotovitvijo dovoljšnih sredstev za aktivno politiko zaposlovanja (vlada je pred tedni na žalost več kot prepolovila sredstva za ta namen). Opozoril je še na vse bolj škandalozne razmere pri napotitvah delavcev v tujino, saj zdravstveni zavod skoraj brez preverjanja izdaja dovoljenja (obrazce A1), tudi podjetjem, ki so ustanovljena tako rekoč včeraj, ko delavec pričakuje plačo, država pa socialne prispevke, pa podjetje izgine. Pravila in nadzor mora država izboljšati, da bi ta mednarodni problem omejili, je poudaril Lukić in izpostavil tudi siceršnji vse slabši položaj delavk in delavcev (vse več kršitev pravic, vse večja plačilna nedisciplina, vse večja ustvarjalnost pri izogibanju delovnopravni zakonodaji).

Generalni sekretar ZSSS Pavle Vrhovec pa je opozoril na evropsko razsežnost sindikalnega dela v okviru Evropske konfederacije sindikatov (EKS): namesto vse jasneje kritiziranega ekstremnega varčevanja potrebujemo investicijski zagon; brez fiskalne unije bo težko govoriti o monetarni uniji; slovenska politika ne bi smela pozabiti na obljube glede uvedbe davka na finančne transakcije; EU kot socialno-tržno gospodarstvo ne pa poligon davčnega tekmovanja; vrnitev sindikatov k svojim koreninam (k boju za tri osmice) in za zmanjševanje razlik med bogatima in razvitima Severom in Zahodom in revnejšima in manj razvitima Jugom in Vzhodom. Zato pa bo treba tudi pri nas spreminjati »odnos delavcev, ki danes pravijo, kaj pa imam od tega, če se včlanim v sindikat, v nasprotno vprašanje, kaj boš sploh še imel od pravic, če ne bo sindikatov«.