Ob spremembah minimalne plače: Ne podpisujte ničesar brez posveta

27. 1. 2020

S prvim januarjem, ko sta z zakonom o minimalni plači spremenjena tako znesek kot definicija minimalne plače, in še prej so delodajalci, kot pišemo v novi številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, začeli uporabljati številne inovativne pristope k spremembam. Malo jih je k sreči sledilo spornim »navodilom« GZS, ki so pred novim letom razburkale javnost. A to še ne pomeni, da marsikatera praksa ni sporna in za delavce škodljiva. Z izvršno sekretarko Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) Matejo Gerečnik smo se pogovarjali, na kaj morajo biti pozorni sindikalisti in delavci.

Najslabše je tam, kjer ni sindikata. Gre po večini za male in srednje delodajalce, kjer so delavci tudi bolj neposredno izpostavljeni pritiskom. In ker se tudi ne postavijo zase, se ne dogovarjajo in organizirajo, tudi ob nepravilnostih običajno ne reagirajo, če pa že, je takrat že (pre)pozno. »Tam ima po eni strani delodajalec proste roke, saj plače izplačuje po internem pravilniku o plačah. Po večini pa imajo tam tudi malo variabilnega dela plače. Te so lahko celo skladne s kolektivno pogodbo dejavnosti, temu doda še dodatek na delovno dobo in to je to. Še dodatka na težke pogoje dela po večini ne izplačuje, čeprav ljudje delajo v zelo slabih razmerah,« pravi Mateja Gerečnik in dodaja, da sama ne pozna primera, da bi ukinili ali v osnovne plače prelili dodatek na delovno dobo v dejavnostih, ki so v domeni Skeia. Je pa res, da so v posameznih firmah, kjer je bil ta dodatek dogovorjen nekoliko višje (recimo en odstotek) od določenega v kolektivnih pogodbah dejavnosti, ki jih podpisuje Skei, in to je 0,6 odstotka, tega znižali na to raven.

Različni pristopi do dodatkov

»Zdaj so dobili manevrski prostor za manipulacije tisti delodajalci, pri katerih so bile plače delavcev sestavljene iz večjega variabilnega dela oziroma so imeli veliko internih dodatkov,« pove sogovornica. Tako pri njih delavec, ki je imel le osnovno plačo, ne bo imel kaj drugega kot doplačilo do minimalne plače in na to še dodatek na delovno dobo. To objektivno pomeni višjo plačo.

Imamo pa delodajalce, ki pravijo, naj osnovne plače ostanejo takšne, kot so, spreminjali pa bi dodatke. Njihov argument je, da je »prav«, da delavci dobijo plače glede na to, koliko in kaj kdo počne, in seveda vedno znova ne pozabijo omenjati, da so delavci tako »bolj motivirani za delo«. Pri takšnih delodajalci so se plačni sistemi razvijali v tej smeri in delavci so tako lahko imeli tudi po 40 odstotkov plače variabilne. Mateja Gerečnik pravi, da je sama vedno zastopala stališče, da naj gre del povišanja, ki je namenjen stroškom dela, v osnovne plače, le del pa v dodatke. Osnove ti ne morejo kar tako vzeti, opozarja. Od višje osnove so višji tudi dodatki, zaradi nje so višje pokojnine, nadomestila za bolniške odsotnosti ipd.

Tudi inšpektorji bodo bolj pozorni

Sindikalisti ZSSS in Skeia so bili na začetku januarja tudi na inšpektoratu za delo. Tam so pristojnim razložili, kaj jim zaupniki poročajo o dogajanju na terenu, predlagali ukrepe in izvedeli, da bo inšpektorat v februarju z usmerjenimi akcijami spremljal tudi uveljavitev sprememb minimalne plače, ki jih prinaša zakonodaja. Preden se obrnete na inšpektorat, pridite na sindikat.

Nič manj ne pomeni nujno dovolj

Delodajalci, ki so želeli čim večji del plače vezati na uspešno delo posameznika oziroma na uspeh podjetja, so v enega od kriterijev vedno dodali, da je ta del plače odvisen od mase za plače, vezane na poslovanje. V sedanjih razmerah pa se dogaja to, da ti variabilni deli preprosto izginejo. »Eni delodajalci so tako t. i. variabilo preprosto ukinili, povedali, da je ne bo več, češ da so stroški dela presegli določene stroške. Pri enih so variabilni del le prelili v osnove in dodali, da nihče ne bo imel manj, kot ima sedaj, niso pa povedali, da bodo imeli manj, kot jim prinaša zakon o minimalni plači. To pa je bistvena razlika, saj so zamolčali, da bi imeli delavci lahko več,« pravi izvršna sekretarka.

Obstajajo pa še tretje vrste delodajalci, tisti, ki puščajo zadeve takšne, kot so, ampak to so v večini tisti, pri katerih ni minimalne plače ali pa je takšnih delavcev tako malo, da nova ureditev ne vpliva bistveno na stroške dela.

Pri dodatkih na pogoje dela pa delodajalci ubirajo druge poti sprememb. Veliko se jih je v tem času odločalo za nove sistematizacije delovnih mest, pri čemer so jih drugače ovrednotili in nekatere dodatke ukinili in jih prelili v osnovo. Pri tistih, ki so imeli osnovo recimo 600 evrov, se to ne bo poznalo, saj bodo imeli sedaj osnovo 650 evrov, še vedno pa tudi doplačilo do minimalne plače.

Ne pristajati na izsiljevanje

Mnogi delodajalci so se zdaj postavili v položaj izsiljevanja. Sindikatu postavljajo ultimate. Če bodo podpisali, da gre variabilni del v osnovo, se bodo »še kaj zmenili«, če ne, bodo ta del plač kar ukinili, »ker ni denarja za oboje«. Sindikat je tako v položaju, da izbere »manjše zlo«. V obeh primerih želijo sindikat narediti soodgovornega in krivega za odločitve.

Na to izsiljevanje sindikalisti ne smejo pristati, opozarja naša sogovornica in svetuje: Posvetujte se s strokovnimi službami sindikata dejavnosti ali Zveze in ne pristajajte na nič, česar ne razumete in na kar ne morete vplivati. Preračunati je treba, v katerem primeru bodo delavci čim manj izgubili. »Sindikalisti v nekaterih podjetjih so zdaj res v nezavidljivem položaju. A svetujem jim, naj brez posvetovanja s stroko sami ne prevzemajo odgovornosti, ker je prevelika,« dodaja Mateja Gerečnik. Prav tako naj od delodajalca zahtevajo, da zaposlenim sam predstavi predlagane spremembe in učinke, ki jih spremembe prinašajo.

Velja pa si zapomniti še nekaj: Ob kakršnihkoli spremembah plače mora biti to zapisano v aneksu k pogodbi o zaposlitvi. Tega pa podpiše posameznik. Ker pa je pogodba o zaposlitvi dvostranski akt, nikomur ni treba podpisati ničesar, s čimer se ne strinja. Vsaj takoj ne! Pozorni pa moramo biti na druga dejanja delodajalca, recimo novo sistematizacijo. Pri tem igra pomembno vlogo tako sindikat, še bolj pa svet delavcev, ki lahko nanjo da, za delodajalca obvezujoče, negativno mnenje. To pa vsekakor lahko stori, če ugotovi, da želi delodajalec spreminjati sistematizacijo samo zato, da bi spreminjal plače. Nasvet, ki ga treba upoštevati, je vsekakor: Tam, kjer sindikat in svet delavcev dobro sodelujeta, so pravice delavcev večje in jih je več.

Pred podpisom na posvet

»Če ne vemo, kaj se dogaja, ne moremo pomagati,« pravi sindikalistka in poziva delavke in delavce, naj se, ko dobijo nove pogodbe o zaposlitvi ali anekse k starim, oglasijo pri sindikalistu v dejavnosti, na ZSSS, na terenu. Ko je zadeva podpisana, je že težje ukrepati.

»Posvetovati se je treba pred podpisom. Ko je zadeva podpisana, si se z njo strinjal. To velja tako za posameznike kot za sindikaliste v podjetjih,« opozarja Mateja Gerečnik in dodaja: »Delodajalca, ki ima pravilnik o plačah, nima pa sindikata in s tem ne podpisanega dogovora, lahko prijavimo. Plače bi morale biti urejene dogovorno.«

Skupaj dosežemo več

»Zdaj je idealna priložnost, da se delavke in delavci organizirajo v sindikat. Kjer se bodo organizirali, bodo lahko kaj zajezili, eden po eden do direktorja nima te moči,« poudarja naša sogovornica. Tudi sicer direktorji reagirajo drugače, če vedo, da ima sindikalist v podjetju za seboj sindikat dejavnosti, Zvezo in s tem strokovno pomoč, izvemo. Kjer na zbore članov sindikalisti povabijo tudi zunanje sindikalne sodelavce, raste zaupanje v sindikat in z njim članstvo, pravi izvršna sekretarka Skeia in dodaja, da je komuniciranje s člani bistveno in pomembno. Tega se tudi sindikalisti v družbah vse bolj zavedajo. Vse bolj pa tudi upoštevajo napotek, da z delavkami in delavci ne komunicirajo o slabih odločitvah drugih, recimo direktorja. Direktor naj sam stopi pred delavce in jim pojasni svojo določitev, to nikakor ni naloga sindikalista! »Naj ne prevzemajo nase bremena, ki ni njihovo. Delavci že tako najraje znesejo slabo voljo na sindikat in najbližjega sindikalista,« poudarja naša sogovornica.

Tudi pozneje ni (pre)pozno

Gledati in razumeti svojo plačilno listo je za delavca bistveno. V službo hodimo, da dobimo plačo, s katero preživljamo sebe in svojo družino. Pogosto se dogaja, da delavci niti ne pogledajo plačilnih list in jim ni jasno, da so za kaj prikrajšani. Izkušnje s terena kažejo, da je ravno pri izplačilih veliko nepravilnosti, a ker jih nihče ne zazna, tako tudi ostane, pove Mateja Gerečnik in poziva vse, ki jim kaj v zvezi s plačilnimi listami ni jasno, naj se obrnejo na strokovne službe sindikata. Mnogo takšnih nepravilnosti je bilo zaradi tega že rešenih. Delodajalci kdaj goljufajo namerno, kdaj pa tudi oni preprosto ne vedo, kako morajo kaj obračunati, a je delavec lahko vseeno oškodovan za ne tako zanemarljivo vsoto. Tako izvemo za primer nepravilnega obračuna nadur in nadomestil za bolniško odsotnost, ki je po opozorilu sindikata in odpravi nepravilnosti za delavce prinesel za nazaj tudi po več plač, letno pa nekaj sto evrov. »Če pa to ni vredno, da se organiziramo v sindikat …,« razmišlja naša sogovornica.

Februarja je na ZSSS napovedan prvi dan odprtih vrat, na katerem bodo strokovnjaki ZSSS delavkam in delavcem pomagali razumeti, kaj se dogaja pri izplačilu njihove minimalne plače. A vrata sindikatov in sindikalistov so odprta tudi sicer. In ni prepozno, če do sindikalnih strokovnjakov stopite tudi mesec, dva ali več kasneje. Nikoli ni prepozno za to, da se postavimo za svoje pravice!

Mojca Matoz

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!