Neenakost dosega neverjetne razsežnosti

24. 2. 2020

Vsako leto britanska dobrodelna organizacija Oxfam objavi poročilo o globalni neenakosti. Tudi letošnje potrjuje skrajno zaskrbljujoče trende rasti neenakosti, v njem pa so se letos še posebej osredotočili na neenakost, ki je posledica spolne diskriminacije.

Najbogatejši odstotek milijarderjev ima v lasti več kot dvakratno premoženje vsega preostalega sveta. 22 najbogatejših moških poseduje več bogastva kot vseh 326 milijonov afriških žensk, starejših od dvajset let. Samo 2153 najbogatejših ima v lasti več premoženja kot 4,6 milijarde ljudi. Odstotek najbogatejših pa si lasti toliko premoženja kot 6,9 milijarde ljudi. Kako neverjetno velike količine premoženja imajo v svojih rokah najbogatejši najbolje pojasnjuje podatek, da bi oseba, ki bi vsak dan od dneva, ko so začeli graditi piramide v Egiptu, prihranila 10 tisoč dolarjev, še vedno imela zgolj petino povprečnega premoženja petih najbogatejših milijarderjev. New World Bank ocenjuje, da polovica svetovne populacije živi z manj kot 5,5 dolarji na dan. Če bi premoženje merili v količini stodolarskih bankovcev na katerih sedijo osebe, bi večina sedela na tleh. Srednji razred v bogatejših državah bi sedel na stolu, dva najbogatejša Zemljana pa bi sedela nekje v vesolju. Pri čemer v Oxfamu celo ocenjujejo, da ti podatki kvečjemu podcenjujejo obseg neenakosti. Točni naj bi bili za 25 odstotkov držav s 44 odstotki svetovne populacije, kjer je akumuliranih 93 odstotkov vsega premoženja.

 

 

Na seksizmu pridobljeno ekstremno bogastvo

Kot ugotavljajo v Oxfamu, je takšno ekstremno bogastvo v veliki meri tudi posledica seksizma in nevidnega neplačanega dela, ki ga večinoma opravljajo ženske. Obveznosti po skrbstvenem delu tako predvsem ženske silijo v bolj fleksibilne, negotove, prekarne oblike dela, kar povečuje verjetnost, da se bodo zaradi nizkih dohodkov znašle v revščini. Denarno vrednost neplačanega ženskega dela v organizaciji ocenjujejo na vsaj 11 bilijonov dolarjev, kar je trikratnik zaslužkov svetovne tehnološke industrije in več kot tridesetkrat več od zaslužkov Appla. Vsakodnevno ženske in deklice, ki živijo v revščini, brezplačno namenijo 12,5 milijard ur za skrbstveno delo. V starosti od 25 do 33 let na vsakih 100 moških 122 žensk živi v izjemno revnih gospodinjstvih, v veliki meri zaradi skrbi za otroke. Globalno moški posedujejo 50 odstotkov več premoženja kot ženske. Samo 18 odstotkov žensk je po dostopnih podatkih ministric, 24 odstotkov jih je poslank, 34 odstotkov pa jih je na menedžerskih pozicijah.

 

Neenakost je ušla izpod nadzora

Takšna neenakost je posledica sistema, znotraj katerega se davki vztrajno nižajo, obenem pa nastajajo vse večji monopoli. Dominantnost neoliberalne ideologije, deregulacija in zmanjševanje javne potrošnje so obenem, kot navajajo v Oxfamu, povzročili monopole v mnogih sektorjih globalnega gospodarstva od prehranske industrije, farmacije, medijev, finančnega sektorja do tehnologije, kjer povsod vladajo velike korporacije. Kar dve tretjini premoženja milijarderjev je podedovanega, saj so se nekdaj visoki davki na dedovanje močno znižali ali pa jih sploh več ni. Nižanje davkov in izogibanje njihovemu plačilu je povzročilo izjemno kopičenje bogastva pri peščici. Zgolj 4 odstotke globalnih davkov se nabere iz naslova obdavčitve premoženja. Študije pa kažejo, da se najbogatejši z izogibanjem plačilu davka izognejo davčnim obveznostim v višini 30 odstotkov. Nizki korporativni davki bogatim dodatno pomagajo pri bogatenju. Med leti 2011 in 2017 so povprečne plače v državah skupine G7 zrasle za 3 odstotke, medtem ko je vrednost dividend zrasla za 31 odstotkov. V Oxfamu ob vseh teh podatkih upravičeno ocenjujejo, da je neenakost ušla izpod nadzora.

Nevzdržna rast neenakosti

Tudi druge študije potrjujejo podobne trende. Svetovno poznani ekonomist Thomas Piketty je s svojo ekipo pokazal, da je od leta 1980 do leta 2016 najbogatejši odstotek od enega dolarja rasti dohodkov prejel kar 27 centov. To je več kot dvakrat toliko kot spodnja polovica, ki je dobila samo 12 centov od vsakega dolarja. Ob tako neenakomerni razporeditvi rasti je povsem jasno, da ne bo prišlo do odprave revščine. Ne čudi, da ob takšnih trendih, od Čila do Nemčije številni protestirajo proti rasti neenakosti in sistemu, ki uničuje naravo ter okolje in s tem predvsem za profite peščice ogroža življenja vseh živih bitij na planetu.

Tudi poročilo ZN opozarja na zaskrbljujoče trende

Najnovejše poročilo Združenih narodov o neenakosti v hitro spreminjajočem svetu opisuje zaskrbljujoče trende glede neenakosti. Kar dve tretjini prebivalcev po svetu živi v državah, kjer se je neenakost od leta 1990 povečala. Pri tem posebej izpostavljajo pomen tehnoloških sprememb, ki še večajo razlike med »zmagovalci in poraženci.« K temu pa prispeva močno prispeva tudi podnebna in okoljska kriza. Razmerje med najbogatejšimi in najrevnejšimi desetimi odstotki globalne populacije je 25 odstotkov večje zaradi podnebnih sprememb. Ob tem pozivajo k urgentnim političnim ukrepom za zajezitev teh virov neenakosti: promoviranje enakih priložnosti, makroekonomske okoljske politike, ki bodo zmanjšale neenakost ter spodbujanje participacije ekonomsko, družbeno in politično deprivilegiranih skupin.

Matej Klarič