Ob svetovnem dnevu dostojnega dela: Ali bodo prostotrgovinski sporazumi prinesli dostojno delo za večino ali nedostojne zaslužke za manjšino?

7. 10. 2014

Voditelji Kanade in EU so na vrhu v Ottawi konec septembra naznanili konec pogajanj o dveh ključnih sporazumih – sporazumu o strateškem partnerstvu ter o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu. Slednjega morajo zdaj potrditi še članice EU in Evropski parlament. Deklaracijo, s katero so potrdili Strateški partnerski sporazum (SPA) ter Celoviti gospodarski in trgovinski sporazumu (CETA), ki ima 1600 strani, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v kanadskem parlamentu podpisali tamkajšnji premier Stephen Harper, predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

 

Med (naj)bolj spornimi vprašanji v pogajanjih je bila vprašanje o mehanizmu za reševanje sporov med državo in investitorji (Investor-to-state dispute settlement oz. ISDS). Ta je namreč tarča kritik, da daje preveliko moč mednarodnim korporacijam v odnosu do države. Ob to so se v zadnjih dneh obregnili tudi v Nemčiji. Iz najmočnejšega evropskega gospodarstva so prišla opozorila, da neuradni dokument vključuje nesprejemljiva pravila o zaščiti investitorjev, zato so pozvali, naj se sporno klavzulo iz sporazuma izvzame (povzeto po STA, 26. 9. 2014). Z drugimi besedami – kolikor lahko razumemo, je v CETA vključen tako imenovani ISDS mehanizem. Mnogi se bojijo, da je CETA vzorčen model za prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA, imenovan Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo (TTIP).

 

In kaj je to ISDS? V bistvu in glede na prakso multinacionalk je to možnost, da korporacije tožijo države zaradi zakonov, ki so tako ali drugače »slabi za podjetništvo«. Kaj to pomeni, si lahko v praksi ogledamo že danes, na podlagi pogosto kritiziranega Severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA). Podjetje z imenom Lone Pine Resources tako na primer na podlagi tega sporazuma o prosti trgovini toži kanadsko vlado za 250 milijonov dolarjev in to samo zato, ker je Quebec začasno prepovedal uporabo metodo »fracking«, torej pridobivanja plina z razbijanjem zemeljskih plošč, kar ima zelo slabe posledice za okolje, saj povzročajo potrese in onesnažujejo vodne vire s plinom, ki se pomešan z vodo znajde tudi v pipah nič hudega slutečih uporabnikov tako »oplemenitene« vode. Tobačni gigant Philip Morris toži Avstralijo samo zato, ker so bili prisiljeni na škatlice cigaret nalepiti opozorila o nevarnosti tobaka. In ko je Ekvador želel nacionalizirati naftno industrijo, je Occidental Petroleum Corporation tožila državo in dobila 1,7 milijarde dolarjev odškodnine zaradi »izgubljenih dobičkov« (Mekina, 20. 7. 2014). To niso osamljeni primeri, saj je bilo leta 2012 vloženih največje število, kar 514 takšnih tožb. In ne pozabimo na svež francoske multinacionalke Veolia, ki preko mehanizma ISDS toži Egipt zaradi dviga minimalne plače.

 

In kakšno povezavo ima ISDS z dostojnim delom? Res – kakšno? Danes je namreč svetovni dan dostojnega dela. Ali nam bodo prostotrgovinski sporazumi z vgrajeno varovalko za zaščito investitorjev res prinesli izobilje dostojnega dela? Ali pač tržno liberalizacijo za delavce in pravni protekcionizem za kapital? Kot se je to zgodilo v primeru Severnoameriškega sporazuma o prostim trgovini in širitvi »maqulidor«, to je tovarn na meji med Mehiko in ZDA, ki so znane po izjemno slabih delovnih pogojih?

In kje je tu Slovenija? Kakšno je uradno stališče Slovenije o mehanizmu ISDS?

 

Pridruži se decentraliziranemu evropskemu dnevu akcije 11. oktobra 2014 in skupaj bomo zaustavili TTIP, CETA & TiSA!

 

http://www.stop-ttip-ceta-tisa.eu/sl/

 

https://www.facebook.com/events/388753461282237/