Pometejo naj pred svojim pragom!

20. 5. 2015

Delodajalci ne razumejo ali nočejo razumeti, da sindikalni predlog o izločitvi dodatkov za neugoden delovni čas iz minimalne plače ne pomeni posega v minimalno plačo, ampak le pravičnejšo obravnavo delavcev. Med delodajalci so seveda razlike, so ugotovili sindikalisti na novinarski konferenci v sredo, 20. 5. 2015, kjer je bil poudarek na razmerah v zasebnem varovanju in na kršitvah delovne zakonodaje. Delodajalci naj se raje zavzemajo za odpravo nelojalne konkurence, ne pa da nastopajo proti bolj pravični definiciji minimalne plače, so sporočili Majda Marolt (predsednica Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije – SKVNS), Andreja Poje (izvršna sekretarka ZSSS), Dušan Semolič (predsednik ZSSS) in Marko Tanasić (vodja migrantske pisarne ZSSS).

Anarhija nikomur ni v prid, je bilo slišati opozorilo delodajalcem, ki tega še niso dojeli. Razmere so še posebej pereče v zasebnem varovanju, kjer ljudje delajo 24 ur na dan, sedem dni v tednu, vse dni v letu, torej popoldan, dopoldan, ponoči, v turnusu, na praznik in v nedeljo, a plača je nizkotna. Tudi država sindikalna prizadevanja za sprejem kolektivne pogodbe podpira in se je vanje tudi aktivno vključila. Pripravljenosti za dogovor o pošteni ceni dela na delodajalski strani ni, ureditev razmer v dejavnosti pa bi preprečilo kršitve delovne zakonodaje in nelojalno konkurenco. Tudi zato podpirajo boljši inšpekcijski nadzor v vseh 146 družbah, ki imajo licenco za opravljanje storitev zasebnega varovanja, a je pri njih strah zaposlenih velik (veliko je mobinga, neprimernega odnosa nadrejenih, poniževanja, delavci imajo velike probleme usklajevati zasebno in poklicno življenje). Največ kršitev je povezanih z delovnim časom, plačilom regresa za letni dopust, za katerega naj bi delavci delali še več ur. Stroške dela, prevoz in malico, običajno dobijo minimalne, ponekod pa še to ne. Številne so tudi kršitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, zlasti za določen čas.

Prvi podatki Ajpesa za leto 2014 o poslovanju gospodarskih družb še kažejo, da so se neto čisti dobički v primerjavi z letom prej v povprečju povečali za 138,4 odstotka, v zadnjih tednih pa so zaradi sindikalnih prizadevanja za pravičnejšo minimalno plačo najbolj glasni tisti delodajalci, ki imajo najvišje dobičke, kjer imajo menedžerji najvišje plače in kjer so razlike med najvišjimi in najnižjimi plačami največje. Niso pa vsi delodajalci enaki, eni svoj zaposlene spoštujejo in jih tudi pravično plačujejo. Nasprotovanje, kot ga prikazuje GZS, ni enoznačno. Nekatere dodatke so v nekaterih družbah iz minimalne plače že izvzeli, med njimi so: Merkur, Beti, Arcont, Carrera Optyl, tudi nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti to že omogočajo.

Nasprotovati bi veljalo tistim podjetjem, ki poslujejo mimo vseh pravil, delodajalcem, ki ne plačujejo delavcem prispevkov, regresov, bolniške odsotnosti …, ampak le golo plačo in še to le v golih zneskih, niti nadurnega dela jim ne plačajo. Tisti, ki zmagajo na javnih razpisih, se izogibajo odgovornosti do podizvajalcev, urediti pa bi bilo treba tudi evidence dela.

Po Semoličevem mnenju gre za klasičen spopad med delom in kapitalom. Kapital vidi le dobičke, evre, delavci pa so zanj sredstvo za dosego tega cilja. Če ne bi bilo minimalne plače, bi bilo izkoriščanje še večje, hkrati pa se nikjer ne problematizira individualnih pogodb in bonitet menedžerjev.