Požrešna zver: Kako preživeti inflacijo?

9. 8. 2022

Inflacija pri nas in v celotnem evrskem območju je čedalje večja. Po podatkih Statističnega urada RS so se življenjske potrebščine v enem letu podražile za 10,4 odstotka. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 odstotka, cene storitev pa za 5,3 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 odstotka.

Kdor je doživel in preživel čase visoke inflacije, je kot človek, ki se boji zvite vrvi, ker ga je že pičila kača. Visoka inflacija je namreč kot požrešna zver – ljudem neusmiljeno »žre« vrednost težko zasluženega denarja, saj se njegova kupna moč zmanjšuje dobesedno iz dneva v dan. Zato najbolj prizadene tiste, ki se preživljajo z delom oziroma plačilom zanj, torej delavke in delavce ter seveda upokojenke in upokojence.

Kako visoka inflacija vpliva na naše življenje? Tudi v tem primeru je lahko zgodovina naša učiteljica. Konec osemdesetih in na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila pri nas inflacija tako visoka, da je človeku v enem mesecu »požrla« pol plače ali še več. Konec meseca sta si delavka ali delavec zanjo lahko kupila polovico dobrin manj kot na začetku meseca. Cene izdelkov in storitev so rasle iz tedna v teden in iz dneva v dan kot gobe po dežju. Nekoč se mi je primerilo celo, da sem moral s prijatelji v lokalu za drugo rundo piva plačati več kot za prvo. Natakarica se je vljudno opravičila, da se je pivo medtem, ko smo pili prvo rundo, podražilo.

Razumljivo je, da so v takšnih razmerah ljudje razmišljali, kako bi ohranili vsaj delček vrednosti svojih težko zasluženih plač, da bi lahko z njimi sebe in svoje družine preživeli do konca meseca. V še večji zagati so bili upokojenci, ki so si v aktivni dobi ustvarili »zlato rezervo« za stara leta, saj so jim prihranki na bančnih računih kopneli pred očmi. Razočarani so ugotavljali, da so bila vsa leta garanja, odrekanja in varčevanja za varno starost zaman. Če naš pokojninski sistem ne bi bil zasnovan na Bismarckovem modelu medgeneracijske solidarnosti, bi na stara leta ostali goli in bosi.

Raj za špekulante

Da bi ohranili vrednost zasluženega, so ljudje počeli vse mogoče in nemogoče: eni so plačo takoj, še isti dan, na črnem trgu zamenjali za devize; drugi so s plačo takoj kupili različne dobrine, četudi jih niso potrebovali, in jih pozneje prodajali naprej; tretji so kupovali umetniške slike, zlatnino in druge drage predmete ter jih nato poskušali prodati; velika večina ljudi pa je živela kot običajno in vsak mesec izgubila pol težko zaslužene plače ter bentila čez oblastnike. Namesto da bi delali, ustvarjali ter normalno in srečno živeli, so se ljudje borili za preživetje. Pogovore o delu, načrtih in različnih razvojnih vprašanjih so zamenjali pogovori o tem, kako preživeti inflacijo s čim manj izgubami.

Na visoko inflacijo je vsakdo reagiral drugače, odvisno od značaja, osebnih okoliščin in čisto konkretnih razmer, v katerih se je znašel: eni so še naprej delali ambiciozne načrte v oblakih, čeprav jim jih zaradi inflacije ni uspelo realizirati; drugi so dvignili roke od vsega, češ da jim bo tako in tako vse požrla inflacija; tretji so se začeli ukvarjati s špekulacijami; četrti so razmišljali o pobegu v tujino itd. itd. Logiko ravnanja posameznikov v časih visoke inflacije je težko doumeti, ker vsak rešuje sebe, zato se družba atomizira. Vsem je skupno samo veliko nezadovoljstvo.

Nekateri so čase visoke inflacije izkoristili za goljufanje drugih in za bogatenje na tuj račun. Takšni se najdejo vedno in povsod. Za posojanje denarja po oderuških obrestih ali za odkupovanje nepremičnin od njih pod realno ceno človek namreč ne potrebuje menedžerskih sposobnosti, temveč samo pokvarjeno dušo. Skupaj z visoko inflacijo so se tako na sceni pojavili tudi različni tihotapci, goljufi in prevaranti, ki so poskušali v kriznih časih obogateti brez dela in z izkoriščanjem ljudi v stiski ter kršenjem tedanje zakonodaje. To pa je družbene konflikte in nezadovoljstvo, ki je že tako in tako tlelo med ljudmi, samo še poglabljalo. Časi visoke inflacije so raj za špekulante vseh vrst (tudi za takšne na političnem parketu). Družba se v časih superinflacije hitro in nepravično razslojuje. Delo, znanje in ustvarjalnost postajajo vse manj pomembni, prosperirajo pa tisti, ki se »znajdejo«.

Inflacija kot stampedo

Z visoko inflacijo je podobno kot s stampedom – ko krene, jo je zelo težko ustaviti. Več kot politiki govorijo o tem, kako jo bodo obrzdali, bolj ljudje v svoje odločitve in ravnanja vgrajujejo inflacijska pričakovanja. Zato rasti inflacije ne morejo ustaviti politiki in bankirji, temveč jo lahko z enotno dogovorjenimi ukrepi in medsebojnim zaupanjem obrzdajo samo vsi socialni partnerji skupaj. Vloga sindikatov, ki povezujejo ljudi na osnovi solidarnosti, vzajemnosti in spoštovanja človekovega dostojanstva, je pri tem še posebej pomembna.

Mediji so ta čas polni člankov z nasveti politikom in bankirjem doma in v tujini, kaj naj storijo za zmanjšanje inflacije. Bolj kot oni, ki pametnih predlogov praviloma tako ali tako ne upoštevajo, ker jih vodijo interesi, smo nasvetov, kako se na visoko inflacijo pripraviti in kako jo preživeti, če do nje pride, potrebni državljani in državljanke, še zlasti delavke in delavci ter upokojenci. Zato ZSSS predlagam, naj na svoji spletni strani uvede rubriko »Kako preživeti inflacijo?«. Vsak nasvet strokovnjakov, še zlasti iz sindikalnih vrst, pa tudi tistih, ki so superinflacijo že preživeli, bo dobrodošel.

Tomaž Kšela,
foto regularguy.eth/Unsplash

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v tematski številki Draginja na pohodu (julij 2022) Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 80 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!


Ne prezrite tudi:

»Morali bi zamrzniti dobičke, ne pa plač!« – Sociolog Marko Kržan o draginji na pohodu

Sindikati dejavnosti ZSSS o draginji: Stanje je resno

Share