Pasivnost ljudi je treba preseči – V Pro Plusu imajo sindikat

12. 4. 2023

V družbi Pro Plus imajo od junija 2022 sindikat. Vodi ga Aleksandar Trifunović s tehničnega oddelka. Tem, s katerimi so se obrnili na delodajalca, je kar nekaj. Začne in konča pa se seveda s plačami.

Aleksandar Trifunović sicer plače postavlja na prvo mesto, že zaradi načela, da pač hodimo v službo zato, da dobimo plačo za dostojno življenje, a so zanj vsaj tako pomembni tudi odnosi. Ti pa so po njegovem daleč od idealnih. Na to kaže že dejstvo, da je bilo za organiziranje sindikata potrebnih kar nekaj naporov. »Ljudi je preprosto strah povračilnih ukrepov,« je jasen. Tiste, ki so pred časom poskušali organizirati sindikat, so šefi preprosto poklicali na pogovor in govori se, da so takrat poskrbeli zase, namera sindikalnega organiziranja pa je zamrla.

Potrjene govorice

Naš sogovornik pravi, da je pred nekaj manj kot desetletjem v družbi, ki v Sloveniji deluje že 27 let, že prišlo do poskusa ustanovitve sindikata, tako v tehničnem delu kot med novinarji, a se zaradi pomanjkanja zadostne podpore takrat to ni zgodilo. Zdaj se je ta zavest okrepila. A bi bilo za vse bolje, da bi se še bolj in da bi sindikat povezoval ljudi iz različnih delov delovnega procesa.

Trifunović dela na oddelku predvajanja programa, ki skrbi za to, da gredo izdelki, ki nastanejo v tej medijski hiši,  po etru do gledalk in gledalcev. Ob tem omeni govorice, da želijo lastniki celoten ta oddelek v Sloveniji z 20 zaposlenimi ukiniti in to delo preseliti v Zagreb, kar bi prizadelo tudi preostale oddelke in bi verjetno prišlo do novih odpuščanj v proizvodni verigi. Podjetje, ki ima v lastni Pro plus, je namreč kupilo tudi hrvaški RTL in govori se, da je njihova namera »optimizacija poslovanja«. V decembru 2022 so se zaposleni in člani sindikata sestali z novim tehničnim direktorjem, da bi govorice o ukinitvi oddelka preverili. »Potrditev smo žal dobili, in sicer bodo po besedah novega tehničnega direktorja Zorana Jankovića okoli 30 odstotkov oddelka odpustili do konca leta 2023,« pravi naš sogovornik. Po novem letu so se začele tudi govorice v podjetju, da naj bi do konca leta odpustili 70 odstotkov zaposlenih v oddelku.

Sindikat družbe Pro plus (običajni državljanke in državljani jih poznamo po televizijskih programih Pop TV, Kanal A, Brio, Kino, Oto, Astra in spletnih portalih 24ur.com, zadovoljna.si ipd.) se združuje v Svobodni sindikat Slovenije. Pri delu jim veliko pomaga tudi predsednik tega sindikata Mirsad Begić in tudi drugi strokovni sodelavci ZSSS iz osrednje Slovenije.

Te govorice naš sogovornik vidi kot vrsto pritiska, saj je bil ravno na tem oddelku ustanovljen sindikat. Ti pritiski so se začeli že takoj po ustanovitvi sindikata, saj so jim takoj začeli spreminjati urnike dela. Delajo namreč 24 ur na dan, in to v treh izmenah, vmes pa so še različne izmene. O tem, kdaj bodo delali, vedo le dva tedna vnaprej. »Imamo štiri delovna mesta, na večini se dela dvoizmensko in triizmensko,« pojasni in dodaja, da so do nedavnega oziroma do ustanovitve sindikata imeli izmene organizirane tudi tako, da vmes ni bilo dovolj časa za zakonsko obvezne dvanajsturne oziroma enajsturne počitke. Zdaj je to drugače in naš sogovornik ne želi ugibati, ali je šlo samo za napako. Ob tem izvemo, da delajo v nemogočih delovnih razmerah v kletnih prostorih, brez dnevne svetlobe. Šele zdaj po sindikalnih pritiskih so začeli prostore urejati. »Zadnjih več kot 20 let prostori niso bili niti pobeljeni,« izvemo.

Hrup je konstanten

Največji problem pa niso delovni prostori, ampak plače. To so pred dobrim mesecem povedali tudi na sestanku s predstavniki delodajalca, točneje z direktorico kadrovske službe. Pa že pri sklicu sestanka ni šlo vse gladko, saj je delodajalska stran zavrnila sindikalni predlog, da bi bili na prvem srečanju tudi predstavniki sindikata z višjih ravni. »Na prvih pogajanjih smo izpostavili naše težave, to so delovno okolje, varnost pri delu in nekatere ne dovolj jasno postavljene zadeve pri izjavi o varnosti z oceno tveganja. Izpostavili smo tudi neprimernost prostorov in zdaj dobili tudi poročilo o hrupu, bile so opravljene meritve,« pravi Trifunović. Vendar ni prepričan o pravilni interpretaciji poročila teh meritev, saj meni, da so bile mejne vrednosti presežene. Delajo namreč v konstantnem hrupu, ki so mu izpostavljeni ves čas, kar ni ravno varno in zdravju prijazno delovno okolje.

Z minimalno plačo

»V našem oddelku smo zaposleni po novoletni uskladitvi minimalne plače malo pod njo,« pove Trifunović in dodaja, da je to preprosto podcenjevanje njihovega dela. »V začetku marca 2023 so nam ponudili povišek v znesku 50 evrov bruto, kar je glede na vse skupaj še ponižujoče, diskriminatorno in žaljivo.«

Imajo veliko odgovornosti in obveznosti, vse več jim jih nalagajo, a več očitno niso »vredni«. »Vsako delovno mesto v vsakem podjetju je pomembno, od snažilke do direktorja. Jaz na to tako gledam, seveda ne more imeti snažilka enake plače kot direktor, saj so odgovornost in potrebna znanja drugačna, drugačna je tudi izobrazba. A vsako delo je treba pošteno plačati,« razmišlja naš sogovornik in dodaja, da že nekaj let tudi nimajo več dodatka na izmensko delo, ki so ga prav tako ukinili zaradi zmanjševanja stroškov.

Z delodajalcem se pogovarjajo tudi o stroških prevoza z dela in na delo. Ta je bil leta problem tudi zato, ker so jim vedno plačevali za javni prevoz, čeprav ta za sedem kolegov iz oddelka večinoma ni bil mogoč zaradi izmenskega dela, ki se je začenjalo in končevalo tudi ob urah in dnevih (vikendi in prazniki), ko ta prevoz ni bil mogoč. Sindikat je na to opozoril in zdaj to urejajo, »ampak konstantno iz hrvaške službe in vodstva podjetja zadeve po domače komplicirajo, zavračajo izplačilo poračuna nepravilno obračunanega prevoza za pet let, spreminjajo pravilnike, ki bodo bolj ustrezali njim kot delavkam in delavcem, zavračajo kakršenkoli socialni dialog in konstruktivne pogovore glede prihodnosti.« Trifunović se na delo v Ljubljano vozi iz okolice Novega mesta, prej se je vozil iz bližine Brežic. Pravi, da njemu prevoz in malica znašata skoraj toliko kot gola plača. Sicer pa s sodelavci sedaj zahteva za nazaj za pet let nepravilno obračunane stroške prevoza. Pri uveljavitvi zahtevka jim pomaga strokovna sodelavka iz pravne službe ZSSS Maša Gregorčič.

Skupaj za pravice

Zanimivo pri tem se zdi, da se zlasti programa Pop TV in Kanal A razglašata za zaveznika pravic ljudi, a v »svoji hiši« ravnata drugače. Naš sogovornik to potrdi. Lani so imeli dobiček, in sicer več kot 14 milijonov, a se to njim zaposlenim ne pozna nič. Božičnice so v preteklosti dobivali, a so bile več kot skromne, tudi regres je bil najmanjši možen. Problem pa je tudi sam odnos do sindikata kot institucije. Najbolj veseli bi očitno bili, če ga ne bi bilo, da bi lahko vse naredili po svoje, kot so to počeli do sedaj. A tudi sindikat bi bil veliko bolj močan, če bi se vanj včlanilo še več ljudi, tudi iz drugih oddelkov, razmišlja naš sogovornik in dodaja, da so ob nedavnih odpuščanjih do njega prišli nekateri od tistih, ki so jih odpustili, in razočarani ugotavljali, da bi, če bi vedeli, kaj se jim bo dogajalo, pristopili v sindikat.

»V enotnosti je moč. Več nas je, lažje kaj izborimo. Nikogar ne morem prisiliti, da se nam pridruži, poskušam pa razložiti, kakšne so možnosti, kaj lahko sindikat naredi. Morda ne moremo doseči preklica neke odpovedi, lahko pa recimo višjo odpravnino,« razmišlja Trifunović in dodaja, da se zdaj odpovedi dogajajo iz poslovnih razlogov, zaradi reorganizacije. »Vem, da ima delodajalec diskrecijsko pravico odpuščati, a mi ne gre v glavo, da odpuščajo kar tako, tudi tiste, ki delajo dobro,« pravi. Ob tem pove tudi, da so pred leti odpustili ravno na božični dan veliko število ljudi. To marsikaj pove o odnosu delodajalca do svojih zaposlenih. Teh je trenutno v vsej družbi več kot 400, koliko pa jih še bo po »uspešni« reorganizaciji in rezanju stroškov, pa je drugo vprašanje, o katerem sindikalist samo ugiba.

Za konec 

»V življenju je res vse treba pretehtati, ampak pasivnost ljudi je treba preseči,« ob sindikalnem delu še pove naš sogovornik in dodaja, da je breme lažje, če si ga ljudje razdelimo. Njegov poziv tako gre še tistim, ki do sedaj niso spoznali, da je sindikat njihov zaveznik in način boja za skupno dobro. Sindikat bo po njegovih besedah izkoristil vse možnosti sindikalnega boja.

Mojca Matoz,
foto Glenn Carstens Peters

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v najnovejši, prvi aprilski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!