Reprezentativne sindikalne centrale in Združenje sveta delavcev Slovenije podpirajo predlog zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga je pripravila Združena levica

4. 3. 2016

V četrtek, 3. 3. 2016, je na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) potekala novinarska konferenca, na kateri so udeleženci predstavili nov predlog Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU-1). Predstavniki reprezentativnih sindikalnih central in Združenja svetov delavcev Slovenije so posredovali jasno sporočilo, da spremembe ZSDU-1 enotno podpirajo, saj gredo v pravo smer.

 

Za ZSSS je sodelovanje delavcev pri upravljanju eno izmed področij, ki mu posvečamo izredno veliko pozornost. Navsezadnje smo tudi v programskem dokumentu za obdobje 2012–2017 izrecno navedli, da je sodelovanje sindikatov in drugih oblik delavskih predstavništev prvi pogoj za učinkovito in uspešno zastopanje interesov zaposlenih v podjetjih in organizacijah, kjer so zaposleni. To je tudi razlog, da je eden izmed naših ciljev vzpostavljanje in razvoj proaktivnega odnosa do soupravljanja delavcev na vseh ravneh naše organiziranosti.

 

Ob dejstvu, da se na področju soupravljanja zaposlenih že dlje časa ukvarjamo z delovanjem svetov delavcev ter z delovanjem delavskih predstavnikov za varstvo in zdravje pri delu, smo s položajem svetov delavcev, zlasti pa s težavami, ki se pojavljajo v praksi pri uveljavljanju delavske participacije, zelo dobro seznanjeni. S tega stališča lahko rečemo, da v ZSSS vsekakor pozdravljamo namen predlagatelja, da s spremembami zakonodaje na tem področju naredimo korak naprej in odpravimo nekatere anomalije oziroma težave, ki se pojavljajo v praksi.

 

Potrebo po podrobnejši ureditvi samega volilnega postopka smo zaznali tudi sami. Rešitve, ki jih predlagatelj ponuja v tej povezavi po našem mnenju gredo v pravi smeri. Tako v celoti podpiramo znižanje praga, potrebnega za veljavnost volitev oziroma praga potrebnega izvolitev sveta delavcev, kakor tudi, da se uredi situacija, ko svetu delavcev preneha mandat, novi svet delavcev pa zaradi objektivnih razlogov še ni izvoljen ali pa so bile volitve (tudi zaradi visoko postavljenega praga) neuspešne.

 

Podpiramo pa tudi predlog, da se s predlogom poskuša upoštevati nekatere spremembe na področju trga dela (npr. z možnostjo volilne pravice za agencijske delavce, z možnostjo izvolitve predstavnika prekarnih delavcev, ki lahko sodeluje pri delu sveta delavcev (brez pravice glasovanja…)). Predlagana ureditev, ki se nanaša na možnost odpoklica tako predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družb kakor tudi možnost odpoklica člana sveta delavcev, pa bo vsekakor pripomogla k večji preglednosti dela predstavnikov zaposlenih ter h kvalitetnejšemu uveljavljanju participativnih pravic. Zlasti možnost posvetovalnega referenduma je lahko instrument, ki utegne povečati interes zaposlenih za uveljavljanje participativnih pravic.

 

Spremembe na področju delovanja gospodarskih družb ter način njihovega povezovanja povzročajo potrebo po povezovanju svetov delavcev. S tega vidika se nam rešitev po oblikovanju sveta delavcev koncerna zdi primerna. Absolutno tudi podpiramo rešitev, ki se nanaša na primere, ko med svetom delavcev in delodajalcem ni sklenjen participacijski dogovor kakor tudi namen, da se z zakonom poskuša vzpodbuditi sodelovanje med svetom delavcev in sindikatom.

 

»Popravljamo zakon iz leta 1993, s čimer v prvi vrsti želimo zaščititi delavce pred šikaniranjem in odpuščanjem. Delodajalcem bomo preprečili izogibanje obveznostim po tem zakonu (financiranje sveta delavcev), poenostavljamo ustanovitev sveta delavcev, mu povečujemo pristojnosti in uvajamo možnost elektronskih volitev. Vse spremembe gredo torej v smeri, da se povečujejo pristojnosti delavskih kolektivov in da se povečuje moč delavcev pri odločanju in upravljanju,« je povedal Luka Mesec, sicer vodilni član Iniciative za demokratični socializem in poslanec Združene levice.

»Demokratična stranka dela je zakon že leta 2012 vložila v proceduro, vendar je takrat padec vlade preprečil nadaljnje spremembe, za katere vemo, da so nujne. Veseli nas, da je pred nami končno popravljen zakon, ki prinaša spremembe v korist delavcev. Pričakujemo, da bo zakon hitro obravnavan in seveda sprejet,« je dodal Franc Žnidaršič, predsednik te stranke, ki je tudi del Združene levice.

»Na Združenju svetov delavcev Slovenije si že preko 10 let prizadevamo za spremembo ZSDU-1. Želeli bi si zakon, ki bo razvojen, ki bo prakso usmerjal v nadaljnji razvoj in ne obratno., Zakon, ki je bil sprejet že davnega leta 1993, tega namreč enostavno ne zmore več. Čas je pokazal številne nomotehnične in druge pomanjkljivosti, zato ocenjujemo, da je prenova nujna,« je poudaril Mato Gostiša iz Združenja svetov delavcev Slovenije.

»Sveti delavcev in sindikati si niso medsebojna konkurenca. Oboji smo predstavniki delavcev s skoraj identičnimi cilji in oboji razumemo, da je prav delavec – konstitutivni element razvoja kateregakoli podjetja. Velikokrat se v praksi poskuša vplivati na sestavo sveta delavcev, z namenom šibitve vloge sindikatov. Nov zakon to možnost poseganja uprave v sestavo sveta delavcev onemogoča. To se nam zdi izjemno pomembna pridobitev tega zakona, poleg vseh, ki so že bile naštete. Državni zbor Republike Slovenije pozivamo, da potrdi spremembe in omogoči nadaljnji razvoj in participacijo delavcev. S tem bo vsem delavcem in delavkam dal jasen signal, da so pomemben del razvoja,« je dodal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

»Aktivnejša vloga zaposlenih pri odločanju prinaša pozitivne rezultate. Zakon, kot je pripravljen, je korak naprej in poudarja aktivno vlogo delavcev. Očitek, da smo sindikati dvignili roke od soupravljanja enostavno ne drži. Zakon prinaša še večje sodelovanje vseh vpletenih, zato od poslancev pričakujemo, da s potrditvijo predloga potrdijo tudi vlogo sodelovanja delavcev v podjetjih,« je povedal Peter Majcen iz Konfederacije sindikatov 90 Slovenije.

»Četudi predlog ne prinaša sprememb na področju sodelovanja delavcev pri upravljanju v javnem sektorju oziroma zavodih – predlog zakona podpiramo. Bistveno namreč je, da tlakuje pot v smeri razumevanja delavcev ne zgolj kot delovne sile, temveč tudi kot pomembnega akterja pri uspešnem upravljanju ter s tem tudi razvoju stabilnosti na vseh področjih dela ter tudi širše,« je povedal predstavnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Jernej Zupančič.

»Ugotavljamo, da sistem soupravljanja v praksi stagnira. Razlog za to je v neusklajenosti prakse in zakonodaje. Noben delavski predstavnik ne more zastopati delavcev, če ni zaščiten pred povračilnimi ukrepi delodajalca in vsak korak v smer, ki povečuje zaščito delavca, je korak v pravo smer,« je povedala Evelin Vesenjak iz Konfederacije novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost.

 

»Podpiramo razvoj ekonomske demokracije! Kakovostno sodelovanje delavcev pri soupravljanju je nujno za dvig kulture poslovanja, kakovosti in števila delovnih mest v Sloveniji. Prakse pri soupravljanju delavcev v Sloveniji so različne; Imamo dobre in ne tako dobre prakse, kjer se kot problem kaže predvsem neobveščenost delavcev in njihova izključenost iz procesov odločanja. Razlogov za to je več, kar nekaj izmed njih pa lahko odpravimo s spremembo ZDUS-1. Pomembno se nam zdi izpostaviti tudi dejstvo, da predlog zakona upošteva tudi prekarne delavce in jim prinaša pravice, ki jih prej niso imeli,« pa je povedal Jakob Počivavšek, predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.