Sindikat delavcev dejavnosti energetike sporoča: Preboj pri dvigu plač bi vplival tudi na pridobivanje kadra

4. 3. 2024

V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije (SDE), največji sindikalni organizaciji v energetski dejavnosti v državi, so pred kratkim predstavili program dela za leto 2024 in delili svoj pogled na aktualne teme in položaj delavstva v slovenski energetiki. Predsednik sindikata Mitja C. Fabjan si je vzel nekaj časa tudi za Delavsko enotnost ter se z nami dotaknil glavnih izzivov, ki trenutno zaznamujejo panogo in tiste, ki delajo v njej.

V SDE so delo zastavili nekoliko na novo: spremenili so celostno grafično podobo sindikata in nedavno v Ljubljani organizirali t. i. medijski zajtrk – poleg predsednika Fabjana so bili prisotni tudi predsednik koordinacije distribucije in prodaje SDE Robert Gabrič, Dejan Kralj, predsednik koordinacije proizvodnje SDE, in predsednik koordinacije ostalih dejavnosti SDE Valentin Kalin –, na katerem so predstavnikom različnih medijev predstavili tudi organiziranost in delovanje sindikata. SDE je tako edini podpisnik kolektivne pogodbe elektrogospodarstva Slovenije, predstavlja pa več kot 6500 delavk in delavcev iz okoli enaindvajsetih podjetij. V družbah oziroma podjetjih, kjer deluje, ima podpisane tudi podjetniške kolektivne pogodbe, ki omogočajo še višjo raven delavskih pravic, kot jo prinaša panožna kolektivna pogodba. SDE pa je tudi soustanovitelj ekonomsko-socialnega odbora za energetiko (ESOE), kjer deluje s predlaganjem izboljšav delovne zakonodaje in s predlogi sprememb energetske zakonodaje. So tudi del Evropske federacije sindikatov javnih storitev (EPSU) in polnopravni član svetovne konfederacije Public Services International (PSI).

Glavna tema so plače

Energetika igra ključno vlogo pri zelenem prehodu, ki mu politika in družba namenjata vse več pozornosti, a so njene potrebe ob tem pogosto spregledane, ocenjujejo v sindikatu. Med največjimi težavami omenjajo pomanjkanje kadrov, ki je v panogi razmeroma nov pojav, v prvi vrsti pa naj bi oteževalo prenos znanja med zaposlenimi. Zaradi vse manj konkurenčnih plač in drugih dejavnikov se namreč za delo v panogi odloča vse manj ljudi, med mladimi delavkami in delavci pa je poleg tega zaznati povečan obseg fluktuacije oziroma pogosto menjavanje služb in prehajanje med posameznimi panogami in poklici.
A glavna težava so, kot nam je povedal predsednik sindikata Mitja C. Fabjan, najprej plače. Tako se v SDE trenutno z Energetsko zbornico Slovenije na ravni dejavnosti intenzivno ukvarjajo, kako doseči močnejši preboj pri dvigu plač za vso panogo. »Naredili smo zelo obsežno analizo plač v vseh podjetjih naše dejavnosti, na podlagi katere smo ugotovili, da plače v energetiki zaostajajo za rastjo plač v drugih dejavnostih.« Posledica resnih težav s prepočasno rastjo plač in v naslednjem koraku tudi s pridobivanjem kadra pa je med drugim tudi to, da bi bil lahko po Fabjanovih besedah ogrožen zeleni prehod, saj bo treba v naslednjih letih opraviti velike investicije, tako v proizvodnji kot tudi v distribuciji, kar pomeni, da bo treba pridobiti in ustrezno izobraziti ogromno zaposlenih, a zaenkrat ni jasno, kje jih bodo dobili, je brez dlake na jeziku sogovornik. Toda ali niso bile plače v energetiki vselej – dobre, ga pobaramo. »Bile so, še zmeraj mislim, da niso slabe, a njihova rast zelo zaostaja za drugimi dejavnostmi. Tudi naš menedžment ima dobre plače, pri zaposlenih pa je nekoliko drugače … Osnovna plača monterja začetnika je po novem minimalna, po tem, ko se je minimalna plača tako dvignila, kar seveda podpiramo in vemo, da so v drugih panogah bistveno slabše razmere kot v naši. A to pomeni, da bodo kmalu na minimalni plači tudi drugi naši kadri, iz česar sledi, da se morajo v energetiki dvigniti vse izhodiščne plače. Brez odlašanja moramo z delodajalsko stranjo čimprej najti pravo formulo oziroma način za to. Zato smo se področja plač lotili zelo resno,« razloži sindikalist.

Na težave s pomanjkanjem kadra je opozoril tudi predsednik koordinacije zaposlenih v proizvodnji električne energije Dejan Kralj, in sicer na primeru načrtovanega drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, kar bo zahtevalo nemalo visoko izobraženih in visoko kvalificiranih kadrov. »Za celostno šolanje strokovnjaka je v tem primeru potrebnih najmanj pet do sedem let.« Če se usposabljanje ne bo začelo pravočasno, se pravočasno tudi ne bo končalo, je še dodal. »Najemanje zunanjih izvajalcev ni dobra rešitev. Potrebujemo namreč stalno vzdrževanje infrastrukture, za kar pa so najbolj primerni tisti, ki so sodelovali pri njeni gradnji,« pa v zvezi z gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ki jo v SDE sicer podpirajo kot za prebivalstvo in energetski sistem eno najresnejših možnosti za izpeljavo potrebne energetske transformacije, meni Mitja Fabjan. Predsednik koordinacije distribucije in prodaje Robert Gabrič pa med potencialnimi rešitvami za pomanjkanje kadra izpostavlja vnovično uvedbo kadrovskih štipendij v večjem številu.

Težave s SDH

Izpostavil je tudi delovanje Slovenskega državnega holdinga, ki med drugim napoveduje združevanje elektrodistribucijskih podjetij ter reorganizacijo proizvodnega dela slovenske energetike, obenem pa sindikatu ne želi predstaviti nobenih podrobnosti ter se izogiba neposrednemu dialogu. Zato ni jasno, kakšne spremembe bi to lahko prineslo zaposlenim. Zahtevali smo sestanek z odgovornimi, smo pa tudi že povedali, da nobena reorganizacija brez sodelovanja sindikata ne more priti v poštev, niti ne more biti uspešna, je odločen Fabjan. Tretja stvar, ki je zelo pomembna za SDE, pa je reorganizacija Šaleške doline oziroma tamkajšnje premogovniške regije, pri kateri vlada še zmeraj zavrača, da bi bil sindikat partner v postopku zapiranja obratov in pri vseh drugih postopkih v zvezi s tem, čeprav je tudi v sporazumu o pravičnem prehodu zapisano, da morajo biti socialni partnerji, lokalno okolje ipd. zraven pri tovrstnih procesih.

 

Kot je izpostavil Fabjan, so po drugi strani zelo ponosni na svoj ekonomsko-socialni odbor za energetiko, v okviru katerega z Energetsko zbornico Slovenije in vlado obravnavajo aktualne teme. Z dialogom so večinoma zadovoljni in dobro sodelujejo, obenem pa načeloma podpirajo tudi trenutno aktualno novelo energetskega zakona, razen v ďelu, na katerega so v predvidenem roku predlagatelju podali svoje pripombe.

Pogled med članstvo

Predsednika SDE smo povprašali tudi, kako je v sindikatu s pridobivanjem članstva. »Trudimo se, mladi se kar včlanjujejo, čeprav smo zdaj ravno v obdobju, ko je veliko upokojitev, zato je odliva nekoliko več, so pa sredine, kjer so včlanitve redne. Imamo pa drug problem. Mladi, ki se včlanijo v sindikat, velikokrat nočejo biti aktivni sindikalisti, težko jih prepričamo, da bi se aktivirali in kaj počeli, denimo bili predsedniki sindikata v podjetju ali na primer pomagali vzpostaviti odbor za mlade. Zdi se mi tudi, da se ne želijo izpostavljati,« je razkril Fabjan in dodal: »Imajo pa mladi ljudje pogled na ‘džob’ čisto drugačen, kot smo ga imeli mi, ko smo hoteli najprej zastaviti nekaj bolj dolgoročnega, ko najprej na primer naša plača ni bila najvišja, a je to odtehtal urejen delavnik, poleg tega smo vedeli, da se bo plača sčasoma zvišala … Mladi pa zdaj, ta trenutek, zahtevajo dobro plačo in jih ne zanima, kaj bo potem … Pa jim dam tudi prav, razmere na trgu so take, da povsod zahtevajo večje plače, protestirajo in stavkajo …«

Gregor Inkret, foto Matthew Henry/Unsplash

Delavska enotnost

Ta članek je bil najprej objavljen v četrti letošnji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 82 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. E-izvod četrte letošnje redne številke (29. 2. 2024) pa je mogoče tudi kupiti, in sicer s klikom na spodnjo grafiko. Berite, da boste vedeli!