Stanje delavskih pravic ob prvem maju, delavskem prazniku – področje delovnih razmerij in prispevkov za socialno varnost

30. 4. 2014

Jutri je prvi maj, največji delavski praznik. Kakor vidimo iz številk, prikazanih spodaj oziroma v priloženem dokumentu, imamo še kako veliko razlogov, da poudarimo, da se delavski boj še zdaleč ni končal. Še več – prav v tem času je še kako pomembno, da stopimo skupaj in se organizirajmo v boju za delavske pravice in proti izkoriščevalskemu kapitalu!

 

Delovna razmerja

 

Inšpektorat RS za delo (IRSD) ugotavlja  ogromen pripad novih zadev; v letu 2013 je IRSD evidentiral 6.549 novih prijav. Med vsemi opravljenimi 10.958 pregledi je IRSD ugotovil 9.762 (89,09 odstotka) kršitev; od tega 3.601 na področju plačila za delo, 1.688 na področju evidenc; 1.681 na področju pogodb o zaposlitvi in 784 na področju zaposlovanja na črno.

 

Področje plačila za delo je že peto leto najpogosteje ugotovljena kršitev na področju delovnih razmerij (2009 -2013).

 

IRSD je v letu 2013 prav tako zabeležil bistven porast kršitev Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (1.688) kot leto prej (1.250): Inšpektorji ugotavljajo, da delodajalci vodijo prirejene evidence, pisane za nazaj ali dvojne evidence, ki so prirejene za inšpektorje.

 

V povezavi s kršitvami glede evidenc IRSD pogosto ugotavlja povezavo s kršitvami glede odmorov in počitkov, ki so ugotovljene pri delodajalcih, ki zaposlujejo državljane držav EU in tujce – kršitve pa je nato težko dokazati, saj jih ti delavci redko prijavijo ali pa se ne želijo dodatno izpostavljati.

 

Na področju pogodb o zaposlitvi IRSD za leto 2013 ugotavlja zaznan porast sklepanja pogodb civilnega prava v primeru elementov delovnega razmerja, ugotovljena 201 kršitev te vrste (visok porast teh kršitev v primerjavi z letom 2012, ko so jih inšpektorji ugotovili 121).

 

Na področju zaposlovanja na črno je IRSD v letu 2013 ugotovil za 17 odstotkov več kršitev kot leta 2012 (784).

 

SKLEP:

Predstavljene kršitve 4 institutov delovnega prava sicer zajemajo kar 79,43% vseh ugotovljenih kršitev – in prav v vseh štirih institutih je opazen porast kršitev.

 

Plačevanje prispevkov za socialno varnost

 

Terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je povečal iz 272.718.431 evrov v letu 2010 na 377.962.297 evrov. Od leta 2010 do 31. 12. 2013 je DURS na podlagi izdanih sklepov o davčni izvršbi izterjal za 479,1 mio EUR dolga iz naslova prispevkov.

 

DURS je v postopkih davčnega nadzora ugotovil vrsto nepravilnosti, med njimi: REK obrazci so bili davčnemu organu predloženi, vendar prispevki za socialno varnost in akontacije dohodnine niso bili plačani; plače so izplačane neredno, z zamudo, posledično tudi neredno in z zamudo oddani REK obrazci in plačane dajatve; nepravilno izkazani datumi izplačila plač na REK obrazcih; nepravočasno predloženi REK obrazci.

 

Inšpektorji so ob tem izpostavili problem nedosegljivosti zavezancev za davek, predvsem državljanov bivših jugoslovanskih republik, le ti namreč na prijavljenih naslovih ne poslujejo, nimajo poštnih predalov in nimajo objavljenih telefonskih številk.

 

DURS ugotavlja, da marsikateri zavezanec, ki ni oddajal REK obrazcev in tudi ni plačeval obveznih dajatev, pri katerem je bil na tej podlagi opravljen postopek davčnega inšpekcijskega  nadzora za obdobja po opravljenem nadzoru ponovno ne predlaga REK obrazcev in ne plačuje obveznosti. Poleg povratnikov se pojavljajo vedno nove družbe in samostojni podjetniki, ki ne predlagajo REK obrazcev, pa imajo zaposlene, z razlogom, da predložitev REK obrazcev zahteva tudi plačilo prispevkov, za kar pa zaradi slabe likvidnosti nimajo dovolj sredstev.

 

V zvezi z opisanimi prekrški, ki se nanašajo na kršitev določil v zvezi s predložitvijo obračunov davčnega odtegljaja oziroma obračunov prispevkov za socialno varnost, obračunavanjem in /ali plačevanje, prispevkov za socialno varnost je prekrškovni organ DURS v letu 2010 izdal 322 plačilnih nalogov in 273 odločb; v letu 2013 pa 1409 plačilnih nalogov ter 320 odločb o prekršku.

 

DURS je v letu 2010 vložil 81 kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1. Policiji je bilo posredovanih tudi 121 naznanil zaradi suma storitve kaznivega dejanja po citiranem členu. Pristojna tožilstva so v 5 primerih vložila obtožni akt, obtožni predlog na pristojna sodišča. V letu 2013 sta bili vloženi 2 kazenski ovadbi ter 19 naznanil kaznivega dejanja. Okrajna sodišča v obsodilnih sodbah izrekajo predvsem opozorilne sankcije – pogojne obsodbe zaporne kazni s posebnim pogojem plačila neporavnanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

SKLEP:

Po besedah DURS veliko nepreglednost sistema povzroča dejstvo, da pravne podlage za obračunavanje in plačevanje prispevkov niso določene v enotnem predpisu. Dodaten problem predstavlja ustanavljanje vedno novih družb, pogosto z namenom izogibanja se obveznostim; po podatkih BISNODE je v zadnjih nekaj letih moč zaslediti porast ponudb za nakup d.o.o. po zelo ugodnih cenah – tudi zgolj po 300 ali 400 evrov, pri čemer se v ozadju dostikrat skriva tveganje davčne utaje. Še en problem pa je viden v dokumentu Ministrstva za pravosodje z dne 8. 4. 2014, ko MP zapiše, da je kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 storjeno v primeru, ko delodajalec, ki je sicer objektivno zmožen izplačati plače zaposlenim, tega vedoma ne stori – torej je potrebno dokazati naklep kaznivega dejanja. Kar pa se je v praksi pokazalo kot zelo težka naloga, zato nekateri nadzorni organi že celo opuščajo vlaganje kazenskih ovadb iz naslova kršitev temeljnih pravic delavcev.

 

STOPIMO SKUPAJ IN SE ORGANIZIRAJMO V BOJU ZA DELAVSKE PRAVICE IN PROTI IZKORIŠČEVALSKEMU KAPITALU!