Stavka in shodi sindikatov javnega sektorja: 100.000 stavkajočih, shodi po 14 slovenskih mestih

23. 1. 2013

Stavka in shodi javnega sektorja po 14 slovenskih mestih sta jasno sporočilo, da delavci ne bodo več trpeli enostranskih posegov v svoje pravice in da državljani nasprotujejo razvrednotenju socialne, pravne in pravične države. Če pogajanj ne bo in ne bo napredka pri reševanju stavkovnih zahtev, bodo svoj upor nadaljevali.

Stavka v javnem sektorju je povečini minila mirno na delovnih mestih, ponekod, zlasti v zdravstvu in javni upravi pa so sindikalisti zaznali večje pritiske na tiste, ki so se odločili stavkati. Na različne načine je stavkalo okoli sto tisoč delavcev. Stavko so, razen zdravniškega sindikata Fides (ta se je na stavko odzval omalovažujoče nesindikalno), organizirali vsi reprezentativni sindikati raznih dejavnosti javnega sektorja. Tako je lahko stavkala le desetina medicinskih sester, čeprav se je zanjo izreklo kar 80 odstotkov. Najbolj negativno prakso so sindikati zaznali UKC Mariboru in Ljubljani, najbolj pozitivno pa na Jesenicah in na Golniku.

V vzgoji in izobraževanju je stavkalo po podatkih Sviza 80 odstotkov vseh zaposlenih, sindikat Vir pa ugotavlja, da se je v zavodih, kjer imajo oni člane stavki pridružilo kar 96 odstotkov vseh zaposlenih. Stavko je podprlo tudi veliko tistih, ki ne delajo v tem sektorju, po nekaterih šolah in vrtcih so solidarnost izrazili tudi sveti staršev. Tako sta v sredo bila v vrtcih le okoli dva odstotka otrok, čeprav so imeli starši zagotovilo, da bo za njihovo varstvo poskrbljeno.

Cariniki so stavko začeli opolnoči in so stavkali v skladu z zakonodajo. S tem so med drugim na mejnih prehodih povzročali zastoje, na večjih je bilo popoldne treba na prehod meje čakati do pet ur, na manjših pa do deset ur. Napovedujejo, da bodo stavkali do izpolnitve zahtev, saj imajo poleg tistih, ki veljajo za ves javni sektor, tudi tri svoje. Policisti so stavkali že 13. dan, stavkajo že od 11. januarja, okoli 900 se jih je pridružilo tudi shodom. V ponedeljek pričakujejo pogajanja.  Vseh 230 občinskih redarje je stavkalo od petih zjutraj do minute do polnoči. Pridržali so si diskrecijsko pravico do opozorila.

Na svoj položaj so opozorili tudi zaposleni na univerzah. Pred ljubljansko je bil shod z okoli tisoč udeleženci. Njihovo glavno vodilo je ohranitev kakovostnih javnih storitev, pravijo, zavzemajo pa se tudi za avtonomijo in dostojanstvo ter pravico do mišljenja. 

Stavkalo je tudi okoli 80 odstotkov lekarniških farmacevtov in prav toliko poklicnih gasilcev. Ti so opravljali delo kot ga sicer med prazniki in ob nedeljah. Čeprav imajo zagotovila, da pri njih odpuščanj ne bo, ugotavljajo, da so njihove kapacitete zasedene le 60-odstotni. Če se bo tak trend upadanja števila gasilcev, se bojijo, da bi lahko bila ogrožena življenja ljudi in njihovo imetje. 

Da jih je premalo pravijo tudi sindikalisti, ki združujejo delavce Davčne uprave. Če bi hoteli zadovoljivo opravljati svoje delo, bi jih moralo biti kar 400 več. Stavkali niso, saj so bili ustrahovani, so pa svoje delo v zmanjšanem obsegu opravljali delavci v zaporih in v prevzgojnem domu Radeče. V javni upravi je bilo zaznati največ pritiskov, pravijo sindikalisti. To velja tudi za vladne službe, ministrstva, zaposlene v občinskih upravah, na sodiščih …

V treh zavodih, kjer so, kot sami pravijo, v zadnjem času najbolj na udaru, zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavodu RS za zaposlovanje in zavodu za zdravstveno zavarovanje so delali v omejenem obsegu. Za manj denarja, ne misli manj ljudi delati vse več, pravijo.   

V 14 mestih (v Ljubljani, Celju, na Ravnah na Koroškem, v Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu, Kopru, Murski Soboti, Krškem, Postojni, na Ptuju, v Slovenskih Konjicah, Škofji Loki in Velenju) so delavci javnega sektorja svoje nestrinjanje z ravnanjem svojega delodajalca izrazili tudi s shodi. Najštevilčnejši je bil v Ljubljani. Udeležilo se ga je blizu deset tisoč javnih uslužbencev, pridružili so se jim študenti, predstavniki različnih sfer civilne družbe, pa tudi posamezni predstavniki zasebnega sektorja.

Že uro pred poldnevom so protestniki začeli zasedati Prešernovo ulico v Ljubljani, saj na pred vlado na Gregorčičevo ulico protestniki niso smeli. Policisti so jo namreč obdali z ograjo, prav tako kot parlament. Na improviziran oder je pred protestnike stopil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je pozval na skupen boj vseh slovenskih sindikatov proti krivicam. Dve veliki stavki na isti dan druži »upor proti nečloveškim razmeram naparjene proti delavcem, boj za spremembe v tej državi«. Izgubljamo delovna mesta, ruši se socialna država, mladi zgubljajo upanje, da bi dobili delo, ruši se pravna država, je naštel Semolič. »Obstoja alternativa,« ki je po njegovem politiki ne poznajo, zato morajo delavci opozoriti nanje. Odpuščati ne smejo delavcev, odpustijo pa naj politiki, ki so podvrženi korupciji, saj to uničuje Slovenijo, je ob glasnem odobravanju protestnikov dejal Semolič. »Ekonomske pravice ne morejo biti nad delavskimi,« je nadaljeval in se zavzel za spremembo vrednot. Politiki, ki trdijo, da je javni sektor prevelik, ne vedo kaj pomeni delavka oz. delavec v javnem sektorju. Brez njihovega dela ni gospodarskega in socialnega razvoja. Dobičke in konkurenčnost ustvarjajo delavke in delavci s prenizkimi plačami, česar gospodje ne vedo, meni Semolič. Zavzel se je za pravično razporeditev bogastva, za več solidarnosti, pravičnosti. »Zato ostanimo uporniki. Ostanimo borci, da bomo zagotovo zmagovalci!«

Množici je na začetku spregovoril Branimir Štrukelj iz sindikata SVIZ, spregovorili so še Frančišek Verk, Peter Majcen in Janez Posedi, potem pa se je velik del protestnikov po koncu uradnega dela shoda premaknil pred dobro zastražen in z ograjo varovan parlament. Tam so mirno vztrajali še nekaj časa.

 

O stavki sindikatov javnega sektorja bomo obširneje poročali tudi v Delavski enotnosti, glasilu ZSSS.