Štirideset let delovne dobe bo dovolj – Predstavljenim izhodiščem pokojninske reforme ob rob

25. 7. 2023

Izhodišča pokojninske reforme predvidevajo ohranitev štiridesetletne delovne dobe, dvig najnižje pokojninske osnove in odmernega odstotka, pravičnejšo letno indeksacijo pokojnin, postopno izenačevanje prispevne stopnje delavcev in delodajalcev, poenotenje pokojninskih dob in postopno vključevanje drugih oblik dela v pokojninsko dobo. 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je v torek, 11. julija, socialnim partnerjem predstavilo temeljna izhodišča za spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ), s katerimi želijo »izboljšati blaginjo upokojencev, transparentnost pri odmeri prispevkov za PIZ in poskrbeti za vzdržnost pokojninskega sistema ob vse bolj starajočem se prebivalstvu«. Napovedana reforma je del Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), posebnega mehanizma EU, ki črpanje evropskih sredstev za okrevanje po pandemiji covida-19 pogojuje z uspešnim uveljavljanjem reform. Reforma, ki jo je Evropska komisija (EK) označila za »visoko tvegano«, bo uspešna, če bo vladi do konca leta 2026 uspelo doseči vzdržen pokojninski sistem. EK ocenjuje, da bodo izdatki za pokojnine, izraženi v deležu BDP, do leta 2050 zrasli s sedanjih 10,8 na več kot 16 odstotkov, simulacijski modeli slovenskega Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER) pa napovedujejo, da bi do leta 2060 število prebivalcev nad 65 let predstavljalo dobro četrtino vsega prebivalstva.

Kljub zaskrbljujočim demografskim podatkom MDDSZ v izhodiščih pokojninske reforme predvideva, da bi se pokojninska doba za izpolnjevanje upokojitvenih pogojev ohranila pri štiridesetih letih. Zaradi kasnejšega vstopanja na trg dela oziroma višje povprečne starosti ob prvi zaposlitvi sicer lahko pričakujemo realno zvišanje dejanske povprečne upokojitvene starosti z zdajšnjih 62 na 65 let, kar bi po projekcijah IER omogočilo tudi večjo vzdržnost pokojninske blagajne. Pokojninska reforma želi z različnimi ukrepi spodbujati delovno aktivnost starejših; med drugim z delno upokojitvijo, dodatnim odmernim odstotkom za delo po dopolnjenem 40. letu itd.

Med predlaganimi novostmi sta sicer največ zanimanja poželi uvedba kariernega razgovora delodajalca z delavcem, starim od 55 do 60 let, o postopnem zmanjševanju delovne obremenitve ter t. i. pravica do dela 80/90/100, ki predvideva najmanj petinsko zmanjšanje delovnih obveznosti, hkratno prejemanje 90 odstotkov plače ter polno kritje prispevkov za PIZ, razliko med prispevki od plače in polnimi prispevki bi ustrezno subvencioniral državni proračun. Takšen sistem že dolgo uspešno izvajajo  v skandinavskih in tudi nekaterih drugih državah EU, saj prav na ta način dosegajo višjo povprečno upokojitveno starost kot v Sloveniji, poudarja Lučka Böhm, strokovna sodelavka ZSSS za varnost in zdravje pri delu. Zaradi staranja se namreč pri vseh ljudeh spreminjajo fiziološke lastnosti, kakršne so mišična moč, hitrost reagiranja, sluh in vid, posledično pa se seveda veča napor pri delu. Upoštevanje teh sprememb pri organizaciji dela na tak, pravičen način ljudem omogoča delo do višjih starosti.

Med pomembnejšimi predlogi, ki jih je predstavil državni sekretar na MDDSZ Igor Feketija, je še postopno izenačevanje prispevne stopnje zaposlenih in delodajalcev. Ta je bila do leta 1997 enaka tako za delavke kot delodajalce, tj. 15,5 odstotka za vsakega. Kot začasni ukrep za ohranjanje delovnih mest v obdobju (pre)zgodnjega upokojevanja se je prispevek delodajalcev znižal na 8,85 odstotka. Izhodišča pokojninske reforme predvidevajo postopno izenačenje prispevka delavcev in delodajalcev, vendar na nižji skupni stopnji. Če bi se na primer dogovorili za ekvivalentnih 12 odstotkov prispevkov za PIZ, bi to za zaposlene pomenilo višje neto plače.

 

Ministrstvo za delo predlaga tudi pravičnejšo vsakoletno indeksacijo pokojnin, po kateri bi pokojnine v večji meri usklajevali z letno inflacijo in v manjši meri z rastjo plač, ter podaljšanje referenčnega obdobja s sedanjih 24 let. Ker bi to v povprečju pomenilo nižje pokojnine, bi uveljavili tudi višji odmerni odstotek. Na mizi je tudi dvig najnižje pokojninske osnove, ki trenutno znaša 76,5 odstotka, in poenotenje pokojninskih dob. V pokojninsko dobo bi se enakopravno štela prostovoljna vključitev v zavarovanje ali dokup pokojninske dobe, ki bi se s sedanjih pet let znižal na tri. Predviden je dvig vdovskih pokojnin; samski upokojenci namreč sodijo med najranljivejše osebe s tveganjem revščine. Lučka Böhm opozarja, da bo posebej pomembna točka pogajanj reforma invalidskega zavarovanja, ki jo čakamo že skoraj dvajset let. »Socialna varnost delovnih invalidov in invalidskih upokojencev je prenizka, prav pri tej skupini prebivalstva je tveganje za revščino najvišje. V pogajanjih bomo zahtevali zvišanje socialne varnosti delovnih invalidov ter poklicno rehabilitacijo kot dejansko temeljno pravico iz invalidskega zavarovanja.«

Za večjo preglednost ministrstvo predlaga uvedbo »bruto sistema«, s čimer bi zagotovili jasnejšo korelacijo med dejansko plačanimi prispevki in pokojnino. Feketija je na predstavitvi izhodišč napovedal, da bodo s socialnimi partnerji o reformi prvič izmenjali mnenja septembra letos, ko bo osnutek zakona predstavljen na seji Ekonomsko-socialnega sveta. Pogajanja in koalicijska usklajevanja bi nato potekala vse do konca prihodnjega poletja, ko je predvideno, da bo vlada dosežen dogovor poslala v obravnavo v parlament. Pokojninska reforma bi se nato, s prehodnimi določbami, začela postopoma izvajati v začetku leta 2025. Lučka Böhm sicer trenutna izhodišča kot celoto ocenjuje kot zanimiva, a dodaja, da se bodo v teku pogajanj gotovo spreminjala. »Med pogajanji bomo morali najti pravičen kompromis med pričakovanji vseh pogajalskih strani, mi pa bomo ščitili interese delavstva in upokojencev.«

Miha Poredoš,
foto Mathieu Stern/Unsplash

Delavska enotnost

Ta zapis je bil najprej objavljen v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 81 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!