Sindikat upokojencev s svojimi predlogi nad omejen dostop do varstvenega dodatka, zaradi katerega številni starejši ostajajo brez pomoči

14. 6. 2021

Sindikat upokojencev Slovenije (Sus) je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavil problematiko varstvenega dodatka in svoje predloge za spremembo zakonodaje, s pomočjo katere bi olajšali dostop do omenjenega dodatka. Ker so pravkar v javni razpravi dopolnitve in spremembe socialne zakonodaje, je čas več kot zrel tudi za nujne spremembe glede uveljavljanja varstvenega dodatka, pravijo.

»V našem sindikatu se že dalj časa soočamo s problemom siromaštva starejših, upokojenk in upokojencev, in po drugi strani s pravicami, ki jih ti imajo, da si zagotovijo socialno varnost ter živijo spodobno. Po podatkih zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje prejema 18,8 odstotka upokojenske populacije do 500 evrov visoko pokojnino, pokojnino v višini do 700 evrov pa prejema čez 50 odstotkov upokojenk in upokojencev. Skoraj ena petina starejših v Slovenija mora torej preživeti s 500 evri na mesec, medtem ko je prag revščine po zadnjih dostopnih podatkih določen pri 703 evrih,« je uvodoma povedala predsednica sindikata Francka Ćetković, v katerem obenem že nekaj časa ugotavljajo, da je dostop do različnih pravic (npr. do socialnih dodatkov, varstvenega dodatka) izredno zahteven, oziroma da so kriteriji taki, da si velika večina upokojenk in upokojencev z omenjenimi dodatki ne more pomagati.

Varstveni dodatek (VD) je bil sicer z letom 2012 spremenjen iz pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v socialni prejemek. Hkrati se je dostopnost do njega drastično znižala, kar pomeni, da se je bistveno poslabšal tudi socialni položaj številnih upokojenk in upokojencev. Po letu 2012 omenjene pravice ni bilo več, ker je bil uveden starostni mejnik. Novi zakon o socialno varstvenih prejemkih je namreč takrat opredelil možnost pridobitve VD za trajno nezaposljivost ali nezmožnost za delo ali za starost, višjo od 63 let za ženske in 65 let za moške. Starost je postala najpomembnejša ovira pri uveljavljanju te pravice, kar pomeni, da ni pomemben socialni položaj prejemnic in prejemnikov pokojnine, četudi njihova pokojnina znaša le 300 evrov. Pri tem zapletenost in nerazumevanje našega sistema socialnih prejemkov odvrača ljudi z nizkimi pokojninami, da bi za VD sploh zaprosili, opozarjajo v sindikatu upokojencev.

Zato predlagajo, da bi morali odgovorni uveljaviti informativni izračun varstvenega dodatka po uradni dolžnosti za vse upokojenke in upokojence s pokojnino, nižjo od 402 evra oziroma od 500 evrov. Vse podatke za to ima že danes na voljo finančna uprava, ki izračunava dohodnino, izpostavljajo. Po tem, ko bi prejeli izračun, pa bi se upravičenci do varstvenega dodatka sami odločili, ali ga želijo prejemati ali ne.

Velik osip

Še leta 2011, ko je bil varstveni dodatek pravica iz pokojninsko invalidskega zavarovanja, ga je v Sloveniji prejemalo blizu 47 tisoč upokojenk in upokojencev, leto pozneje pa samo še dobrih 13 tisoč. Po spremembah zakonodaje so ohranili pravico do varstvenega dodatka samo tisti, ki so bili trajno nezaposljivi ali nezmožni za delo ali pa so bili, kot rečeno, stari več kot 63 let (ženske) oziroma 65 let (moški). Na radikalno zmanjšanje števila prejemnikov varstvenega dodatka je vplivalo tudi to, da so ga morali dediči prejemnika po njegovi smrti vrniti, če in ko so po njem podedovali premoženje. Država se je namreč prejemnikom varstvenega dodatka v zemljiški knjigi »vpisala« na nepremično premoženje. Leta 2016 je bilo to določilo zakona malce omiljeno tako, da se sedaj država prejemniku varstvenega dodatka »vpiše« na nepremičnino samo, če je vredna več kot 120 tisoč evrov. Zato se je že leta 2017 število prejemnikov varstvenega dodatka zvišalo na okoli 16.500, letos pa ga prejema 22.500 upravičencev. Še vedno pa prejema varstveni dodatek pol manj upokojenk in  upokojencev kot pred desetletjem, čeprav se je medtem ekonomski položaj upokojenk in upokojencev gledano v celoti poslabšal, izpostavljajo v Susu.

Prizadete prejemnice in prejemniki vdovskih pokojnin

Dokler je bil varstveni dodatek pravica iz pokojninsko-invalidskega zavarovanja, ga je prejemalo največ prejemnic in prejemnikov vdovskih pokojnin, starih okoli 60 let. Sprememba zakonodaje je zato najbolj prizadela prav omenjeno kategorijo upokojencev. Podatki kažejo, da je tudi od leta 2013 do 2019 varstveni dodatek prejemalo daleč največ prejemnic in prejemnikov vdovskih pokojnin, vendar starejših od 63 oziroma 65 let. Kako se iz meseca v mesec prebijajo mlajše upokojenke in upokojenci z nizkimi pokojninami, je sicer mogoče samo ugibati. Trenutno torej ni prvi pogoj za uveljavitev pravice do varstvenega dodatka višina pokojnine, temveč leto starosti. Po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je aprila letos sicer prejelo pokojnino v višini od 200 do 500 evrov okoli 97 tisoč upokojenk in upokojencev, ki so bili, kot je na novinarski konfrerenci izpostavila Metka Roksandić, članica sindikata in predsednica njegove komisije za invalidski in pokojninski sistem, premladi, da bi lahko uveljavili pravico do varstvenega dodatka. Tako denimo upokojenka, ki prejema 300 evrov vdovske pokojnine, ne more zaprositi za varstveni dodatek, če je mlajša od 63 let (pravico do vdovske pokojnine pridobi s 55 leti). Zaprosi lahko le za denarno socialno pomoč do zneska minimalnega dohodka v višini 402 evra. Upokojenka s 300 evri vdovske pokojnine je tako upravičena do denarne socialne pomoči v višini 102 evra, kar je po mnenju sindikata upokojencev nevzdržno.

Naslednji problem je, da morajo upokojenke in upokojenci ob uveljavljanju pravice do varstvenega dodatka predložiti izjavo svojih otrok, da jih ne morejo preživljati. Samo izjava upravičenca do varstvenega dodatka, da ga otroci ne morejo preživljati, namreč ne zadostuje. Vendar zaradi lažjega dostopa do dodatka v Sus pozivajo k umiku obvezne izjave otroka, prav tako pa opozarjajo, da mora država zagotoviti pravico do varstvenega dodatka tudi za vse upokojence, ki so v celodnevnem institucionalnem varstvu.

Obenem je, kot je opozorila Metka Roksandić, tudi sicer obrazec za pridobitev varstvenega dodatka tako zapleteno napisan, da ga številni upokojenci in upokojenke ne znajo izpolniti. Zato mnogi niti ne vedo, da je znesek varstvenega dodatka omejen (trenutno na 189 evrov), in da lahko zanj zaprosijo šele, ko so izčrpali pravico do denarne socialne pomoči, še opozarjajo v sindikatu upokojencev. Obenem pozivajo, naj bodo navodila, pojasnila in usmeritve za delo strokovnih služb glede uveljavljanja pravice do varstvenega dodatka javna in dostopna vsem.

Kako naprej?

Junija so v sindikatu upokojencev, kot so omenili na današnjem srečanju z mediji, opravili tudi pogovor s predstavniki Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD), kjer so se strinjali s predlogom sprememb v tem, da je pravica za varstveni dodatek uvedena za vse upokojence in upokojenke, tudi za tiste, ki so v institucionalnem varstvu, ter da je povezana s pokojninsko pravico in ne s starostjo prejemnika.

V Susu pa so se odločili tudi, da si bodo prizadevali svoja stališča in pripombe v zvezi z varstvenim dodatkom uveljaviti v okviru javne razprave o spremembah in dopolnitvah zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki jih je ministrstvo za delo dalo v javno razpravo na začetku junija.