V ospredju načrta za okrevanje in odpornost bi moral biti človek, ne pa zgradbe in ceste

20. 4. 2021

Na današnji novinarski konferenci ZSSS so predsednica Sindikata upokojencev Slovenije (SUS) Francka Ćetković, predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc in izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja Andrej Zorko kritično spregovorili o izjemno pomembnem vladnem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Sindikati v nastanek in oblikovanje dokumenta sicer niso bili niti vključeni, kar je v nasprotju z zahtevami Evropske komisije. 

Kot je uvodoma dejal Zorko, pri nastajanju dokumenta sindikati niso bili vključeni, zato ne moremo govoriti o socialnem dialogu. Socialni partnerji so namreč dobili zgolj informacije o dokumentu, aktivne udeležbe in sodelovanja pri njegovi vsebini pa ni bilo. S tem so bila prekršena tudi pravila delovanja ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Zorko je opozoril tudi na to, da Slovenija nima pripravljene izhodne strategije po koncu epidemije: »Načrt za okrevanje in odpornost naj bi olajšal posledice covida-19 in pomenil začetek izhoda države po koncu epidemije. Vendar do sedaj ni bilo niti ene širše razprave glede prehoda v zeleno, digitalizacije ter pravičnega prehoda in njegovih socialnih posledic

Pozabljeni mladi

Tea Jarc je opozorila, da se je brezposelnost med mladimi v času koronakrize najbolj povečala. Načrt za okrevanje bi zato po njenem mnenju lahko predstavljal velik potencial za reševanje omenjenih problemov, ki pa jih vlada sploh ne naslavlja. Nato je orisala razmere na trgu dela: »Brezposelnost se je najbolj povečala prav pri mladih. Konec marca letos je bilo registriranih 16.360 brezposelnih mladih v starosti od 15 do 29 let, kar je 6,8 odstotka več brezposelnih kot lani v istem času. Izstopali so iskalci prve zaposlitve, ki jih je bilo 44,5 odstotkov. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da mladi, ko postanejo brezposelni, ne morejo najti zaposlitve daljše obdobje. Prav delež dolgotrajno brezposelnih, ki so brezposelni že več kot 12 mesecev, se povečuje in znaša kar 33,4 odstotka. Lani v tem času je znašal približno 11,7 odstotkov.« Mladi torej, kot je povedala, ko zaključijo šolanje, ne najdejo priložnosti za zaposlitev. »Država s svojimi politikami ne rešuje problema mladih

Vlada težave prekarcev in mladih ignorira

Kriza je močno vplivala tudi na atipične, prekarne oblike dela, na študentsko delo, delo prek avtorskih in podjemnih pogodb ter prisilno zaposlenih prek espejev. »Ukrepi niso naslovili vseh teh kategorij delavcev. Kljub večkratnim opozorilom je vlada opozorila ignorirala. Obstajajo skupine delavk in delavcev, ki so izgubili delo in jim vlada s svojimi ukrepi ni pomagala. Praksa se bo očitno nadaljevala. V načrtu za okrevanje in odpornost vlada teh skupin nima za prioritetne,« še opozarja sindikalistka. Kot dodaja, teh težav vlada ne rešuje niti v okviru sheme Jamstvo za mlade, ki je na voljo od leta 2015. »Skupina, katere člani smo, se kljub našim pozivom ni sestala že leto in pol. Na sestanku pretekli teden pa so nam končno predstavili ukrepe za to področje, nad katerimi smo razočarani. V času, ko bi potrebovali ambiciozne nove ukrepe, vlada ne pripravlja ničesar novega in nadaljuje s preteklimi

»Čeprav je celoten načrt vreden 10,2 milijarde evrov, bo šlo za reševanje brezposelnosti samo 0,27 odstotka sredstev. Toliko smo vredni mladi,« je razmišljala Tea Jarc. Foto: M. K.

Nočejo biti izgubljena generacija

Kot je še opozorila bo vlada za reševanje brezposelnosti v načrtu za okrevanje in odpornost namenila zgolj 27,5 milijona evrov. »Čeprav je celoten načrt vreden 10,2 milijarde evrov, bo šlo za reševanje brezposelnosti samo 0,27 odstotka sredstev. Toliko smo vredni mladi,« je še dodala in razmišljala, da mladi niso niti na dnevnem redu vlade, kaj šele, da bi bili njena prioriteta. »Del dolga bo treba odplačati in to bo naredila prav mlajša generacija. Vladi sporočamo, da na to ne bomo pristali in da nočemo biti izgubljena generacija. Čas je za okrevanje, tudi za mlade,« je še opozorila Tea Jarc.

Pri vrhu po umrlih starejših, pa še vedno pozabljamo na javno zdravstvo

Predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković je spomnila, da je v tej državi že skoraj 20 odstotkov starejših od 65 let, ki prav tako niso bili vključeni v razpravo o dokumentu in niso imeli nikakršne možnosti, da s svojimi predlogi vplivajo na njegovo oblikovanje. Svoje mnenje je podala na podlagi decembrske verzije načrta. »V ospredju programa ni človek, ampak zgradbe in ceste. Ne vidimo človeka, zagotavljanja dostojanstvenega življenja. Ne vidimo, da bi program temeljil na solidarnosti med generacijami, kar bi moral biti temelj,« je razmišljala in spomnila, da je v času epidemije umrlo veliko starejših. »Smo pri vrhu po smrti starejših. Krepitev javnega zdravstva za vse prebivalstvo, tudi starejših bi moralo biti prioriteta vlade,« je dejala in dodala, da v načrtu ni zaslediti krepitve javnih šol, vrtcev in drugih javnih sistemov, ki skrbijo za blagostanje vseh ljudi.

Francka Ćetković je opozorila, da smo pri vrhu po smrtnih žrtvah zaradi epidemije in da bi morala biti krepitev javnega zdravstva ter drugih javnih sistemov prioriteta v načrtu za okrevanje in razvoj. Foto: M. K.

Dolgotrajna oskrba niso samo domovi za ostarele

»Ugotavljamo, da zanje dolgotrajna oskrba pomeni samo nekaj novih domov za starejše,« je menila Francka Ćetković. Izpostavila je, da bi morala biti prioriteta, da bi starejši lahko ostali na svojih domovih, kjer bi jim prilagodili bivanjske pogoje. Spomnila je na to, kako v sindikatu že nekaj časa opozarjajo, da je v Sloveniji več kot 11 tisoč večnadstropnih zgradb brez dvigal. »Starejši ne morejo sami iz stanovanja, če so invalidi, bolni in podobno. Obsojeni so na svoje stanovanje,« je dodala in predlagala, da bi po vzoru energetske sanacije stavb sofinancirali tudi vgradnjo dvigal. V načrtu je torej po mnenju sindikata upokojencev premalo poudarjena tudi oskrba starejših. Glede aktualne vladne agende o digitalizaciji pa je dejala, da pri tem ne smemo pozabiti na starejše, ki ne bodo mogli slediti temu razvoju. »Zato je treba različne storitve prilagoditi starejšim ljudem, da ne bodo izločeni iz življenja.« Kot je še zaključila, starejši v načrtih vlade ne vidijo perspektive za njihovo dostojno življenje.

Brez socialnega okrevanja in vlaganja v ljudi, bo okrevanje s seboj prineslo prekarna in nedostojna delovna mesta, je opozoril Andrej Zorko. Foto: M. K.

Brez vlaganj v ljudi, okrevanja ne bo

Zorko je k povedanemu še dodal, da je absolutno premalo sredstev namenjenih za ljudi in za socialno okrevanje prebivalstva ter da je prevelik poudarek zgolj na okrevanju gospodarstva: »Slednjemu ne nasprotujemo, toda brez socialnega okrevanja in vlaganja v ljudi, bo okrevanje s seboj prineslo prekarna in nedostojna delovna mesta,« je opozoril in dodal, da bi moral biti načrt za okrevanje in odpornost bolj uravnotežen: »Sistem bi moral omogočati socialno varnost, dostojno zdravstveno oskrbo in dostojno starost.« Opozoril je tudi na to, da se vlada projektov loteva parcialno oziroma necelovito. »Manjka nam celovita slika. Projekti so med posameznimi ministrstvi povsem neusklajeni. Dokument je zbirka želja, predlogov in interesov posamičnih ministrstev,« je bil do dokumenta, ki je po njegovih besedah verjetno eden najpomembnejših v zadnjih letih, kritičen sindikalist. »Ker gre za tako pomemben dokument, ne samo z vidika možnosti povratnih in nepovratnih sredstev iz EU, ampak tudi za razvojni dokument, je toliko bolj nerazumljivo, da so ga tako dolgo pripravljali v tajnosti,« je še dodal. Zorko je vlado še enkrat pozval, da socialne partnerje vključi v pripravo dokumentov za črpanje sredstev. »Načrt za okrevanje mora prinesti kakovostna in dostojna delovna mesta v najširšem pomenu. Dostojno življenje in tudi hitro zaposlitev. Samo tako bo Slovenija tudi gospodarsko in razvojno uspešna,« je še razmišljal izvršni sekretar ZSSS. V petek naj bi se v okviru ESS socialni partnerji sicer znova samo seznanili z zadnjo različico načrta za odpornost in okrevanje, ki mora do konca meseca romati v Bruselj.

Matej Klarič

Share