Vajeništvo je treba urediti, vendar sedanji predlog ni sprejemljiv

26. 7. 2016

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) in Sindikata Mladi plus so se na novinarski konferenci v torek, 26. 7. 2016, odzvali na predlog zakona o vajeništvu, ki ga pripravlja sedanja vlada. Izboljšanje ureditve vajeništva v Sloveniji potrebujemo, vendar pa je konkretni zakon pripravljen na hitro in povsem mimo socialnega dialoga, uresničuje pa le interese delodajalcev. Predlog zakona v celoti zanemarja zaščito vajenk in vajencev ter na račun subvencij ustvarja novo skupino prekarnih delavk in delavcev.

»Sistem vajeništva potrebujemo, to ni sporno! A temelj dualnega sistema mora sloneti na socialnem partnerstvu. Ta predlog teh temeljev nima, ta predlog je škodljiv, predvsem pa nikakor ne ščiti vajenk in vajencev. Zato vztrajamo; Pravice in zdravje mladostnikov moramo učinkovito zaščititi,« je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič.

 

»Sistem vajeništva v tujini uspešno deluje. Tam so tudi delodajalske organizacije zainteresirane, da ta sistem obstaja in ga posledično tudi financirajo! Vajencu teče delovna doba, plačani so prispevki, vajenec ima pravico do dopusta in ostale pravice, ki izhajajo iz naslova delovnega razmerja. Predlog zakona, ki je pri nas, tega ne pozna. Delodajalci tu ne financirajo vajeništva, delodajalske organizacije prejemajo subvencijo! V interesu delodajalcev bi morala biti strokovno usposobljena delovna sila, ne pa čim bolj poceni delovna sila in državne subvencije. Sistem, ki ga ministrstvo predlaga, je po naši oceni sistem, ki bo ustvaril nov razred prekarnih delavcev, čemur na ZSSS ostro nasprotujemo,« je dodal izvršni sekretar ZSSS Andrej Zorko.

»V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije se strinjamo z delodajalci in delodajalskimi organizacijami – Slovenija potrebuje sistem vajeništva. Če je koristen za Nemčijo, Avstrijo, Dansko in druge države, bi moral biti in bi lahko bil koristen tudi za Slovenijo. To pa je možno zgolj ob predpostavki, da je sistem vajeništva dobro premišljen, trajen in da oblikuje ustrezno poklicno piramido. To je namreč edini izobraževalni sistem, ki na trg dela pošlje zgrajenega delavca, teoretično in praktično usposobljenega delavca, ki delo lahko nastopi takoj. Vajeništvo v Sloveniji ni novo, že od leta 1946 naprej ga poznamo. Do leta 1968 se je vajeništvo vzorno izvajalo in nadgrajevalo, kasnejša reforma, usmerjeno izobraževanje, ki ga je nadomestilo, pa je naredilo več škode kot koristi.
Leta 1992 so bile pripravljene nove osnove za vajeniški sistem, ki je ponovno zaživel leta 1996. Začel se je precej obetavno in verjetno bi tak tudi bil, če bi pri njem vztrajalo, če se ga ne bi zlorabljalo (nespoštovanje učnega programa, ni bilo nadzora kakovosti vajeništva, plačila vajencev, možnosti izkoristka počitnic …) .
Zadnje leto vajeništva, leta 2007, smo imeli razpisanih preko 1.100 vajeniških usposabljanj, v sistem je vstopilo nekaj več kot 300 vajencev, zaključilo pa le 191 vajencev. Razlog za pomanjkanje interesa med mladimi je zagotovo treba iskati v dejstvu, da ko se vajenec izšola, se zavestno poda v novo ‘bedo’. Vajenci se večinoma namreč usposobijo za poklice, kjer jih čakajo, v najboljšem primeru, minimalne plače.
2007 je ponovno prišlo do prekinitve tega sistema in danes, verjetno na predlog delodajalcev, nastaja nov zakon, nov sistem. Že na prvi pogled je jasno, da je predlog zakona nastavljen na način, da rezultatov ne bo. Zaščitnik vajencev in njihovih interesov je – delodajalska organizacija, zakon pa lahko zavrnemo že pri naslovu! Namesto o Zakonu o vajeništvu bi namreč morali govoriti o Zakonu o dualnem sistemu poklicnega izobraževanja«, je dodal generalni sekretar SOPS Martin Muršič.

 

»Na Sindikatu Mladi plus podpiramo ponovno uvedbo vajeniškega sistema, saj na podlagi primerov dobrih praks iz tujine vemo, da je to lahko ustrezen način za lažji prehod mladih iz izobraževalnega sistema na trg dela. Predlog Zakona o vajeništvu, ki je trenutno v javni obravnavni, pa ima kar nekaj pomanjkljivosti in nejasnosti, ki jih je nujno treba nasloviti. Zakon v trenutno predlagani obliki mladim ne omogoča zaščite in socialne varnosti, pri tem pa lahko izpostavimo štiri ključna področja:
Vajenec kot delavec: V zakonu ni jasno opredeljeno ali bo šlo za zaposlitev vajencev oziroma ali bodo vajenci v delovnem razmerju. Iz tega naslova ni mogoče vedeti v kolikšni meri bodo veljale pravice iz ZDR in kako bo to vplivalo na socialno varnost vajencev.
Vajenec kot družinski član: Pomembno je vprašanje, na kakšen način bo vajeniški sistem vplival ne le vajenca, ampak na njegovo celotno družino. Ne smemo namreč pozabiti, da gre pri vajencih za večinoma mladoletne osebe, ki so odvisne od staršev in še vedno bivajo doma. Vajenec bo za opravljeno delo prejemal vajeniško nagrado, ki pa bo vplivala na letni prihodek družine. Številni socialni prejemki, za katere je osnova za izračun skupni prihodek družine, se bodo lahko na ta račun zmanjšali, kar bo za številne družine oziroma njihove družinske proračune nemajhen udarec. S tem mislim predvsem na državne štipendije, otroški dodatek, subvencije za vrtec in subvencije za malico ter na davčne olajšave za vzdrževane družinske člane.
Vajenec kot brezposelna oseba: Predlog zakona prav tako ne določa višine vajeniške nagrade za brezposelne, ampak navaja, da se smiselno uporablja nagrada kot za vajence, ki se redno izobražujejo. Ta nejasnost je nesprejemljiva, saj daje proste roke pri odločanju o višini nagrade posameznim delodajalcem, s tem pa povečuje tveganje za še večje izkoriščanje teh oseb kot poceni delovne sile.
Neenake možnosti: Omenjeni zakon predvideva registrirano pogodbo o vajeništvu z delodajalcem, ki jo potrdijo na zbornici ob vpisu v izobraževalni program. Omenjena pogodba sicer glede na predlog zakona ni obvezna, je pa predvideno, da bodo imeli pri vpisu v izobraževalni program tisti z registrirano vajeniško pogodbo prednost pred ostalimi kandidati brez registrirane vajeniške pogodbe. V praksi to pomeni, da bodo lahko svojo prednost kljub odličnim ocenam izgubili številni mladi, ki omenjene pogodbe ob vpisu ne bodo imeli«, pa je povedal Želimir Stanić iz Sindikata Mladi plus.