Dobički rastejo, vrednost plač pada

29. 12. 2023

Evropsko gospodarstvo se je po ocenah evropske komisije letos ohladilo in izgubilo zagon zaradi visokih življenjskih stroškov, šibkega zunanjega povpraševanja in omejevalne denarne politike. A kljub zmanjšanju inflacije v celotnem evro območju z lanskih 10,6 odstotka na letošnjih 2,9 odstotka imajo podjetja dobičke nad inflacijo, vrednost plač usklajenih z inflacijo pa se še naprej znižuje.

Evropski uniji in evrskemu območju je evropska komisija za letos predvidela nadvse skromno 0,6 odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,2 odstotne točke manj od projekcij iz prejšnje, poletne napovedi. Letos bo kar nekaj članic doživelo skrčenje svojih gospodarstev, med njimi tudi naši najpomembnejši gospodarski partnerici Avstrija (upad BDP za pol odstotka) in Nemčiji (upad BDP za 0,3 odstotka). Bolj spodbudne trende kot pri šibki gospodarski dinamiki Evropa kaže pri drugem ključnem makroekonomskem učinku, inflaciji. V Bruslju so z zadovoljstvom ugotovili, da se je v novembru povprečna rast cen v območju z evrom znižala z lanskih 10,1 odstotka na 2,4 odstotka, s čimer se je že precej približala dvoodstotnemu inflacijskemu cilju Evropske centralne banke (ECB). Uspešno zniževanje inflacije bi v prihodnjem letu prineslo boljše pogoje za gospodarsko rast, saj bi nizka inflacija omogočila razrahljanje denarne politike in znižanje obrestnih mer v 2024, so zapisali evropski bankirji v jesenski napovedi. S tem bi se ustvarile ugodnejše razmere za ponovno povečanje porabe gospodinjstev, večje naložbe in težko pričakovani gospodarski odboj. Zato so tudi napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto bolj optimistične: rast BDP bi se po projekcijah ECB v EU zvišala na 1,3 odstotka v območju z evrom pa na 1,2 odstotka.

V Sloveniji višja gospodarska rast, a tudi višja inflacija

V Sloveniji naj bi se obseg našega gospodarstva letos povečal za 1,3 odstotka. S tem bi letos rasli hitreje od slabotnega evrskega povprečja, v prihodnjih dveh letih pa naj bi stopnji rasti znašali 2 oziroma 2,7 odstotka. Projekcije za našo državo predvidevajo tudi postopno povečanje izvoza ob pričakovani rasti tujega povpraševanja in razmeroma živahno rast naložb. A to je le ena plat medalje. Če Slovenija po gospodarski dinamiki, investicijah in rasti zaposlovanja izstopa v pozitivno smer, je prav nasprotno pri (pre)visoki inflaciji. Predvidena letošnja rast cen bo po zadnjih napovedih Banke Slovenije (BS) v povprečju znašala 7,2 odstotke, kar je krepko nad evropskim povprečjem (5,6 odstotka). V prihodnosti lahko pričakujemo zniževanje, v letu 2024 tri odstotke, v letih 2025 in 2026 pa 3,1 odstotka oziroma 2,1 odstotka. Upočasnila naj bi se tudi rast zaposlenosti, ki bo letos znašala 1,2 odstotka, v obdobju od 2024 do 2026 pa se bo ustalila pri 0,5 odstotka na letni ravni.

Visoka inflacija posledica večjih marž in dobičkov podjetij

Po šestih dvigih ključnih obrestnih mer v lanskem letu, ki naj bi umirili povpraševanje in rast cen srednjeročno vrnili na optimalna dva odstotka, je ECB letos pozimi ugotovila, da se v nekaterih panogah stroški znižujejo, cene pa še kar rastejo. Analiza, ki so jo evropski bankirji nato predstavili letos poleti, je pokazala, da podjetja naraščajoče stroške dela ne absorbirajo v svojih maržah, temveč jih prelivajo v podražitve izdelkov in storitev. Predsednica ECB Christine Lagarde je zato podjetja pozvala, naj prenehajo s to prakso, saj sicer lahko evropsko gospodarstvo pristane v plačno-cenovni spirali, ko dvigi cen vodijo v dvig plač, ta pa sproži nov val dvigovanja cen in tako dalje.

Višji dobički in realno nižje plače trend v celotni EU

Po vsej EU se je namreč vrednost plač ob upoštevanju inflacije letos znižala, neto dobički podjetij pa so se povprečno povečali za skoraj 2 odstotka. V desetih državah članicah EU, med njimi tudi v Sloveniji, je povečanje neto dobičkov podjetij večje od povečanja realnih plač. Najbolj se je neto dobiček povečal na Slovaškem (+7,9 %) in v Romuniji (+6,9 %), kjer bo rast plač usklajenih z inflacijo negativna. Plače se bodo sicer najbolj znižale na Češkem (-4,6 %) in v Italiji (-2,3 %), kjer se je neto dobiček podjetij realno povečal. V Sloveniji je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) realna rast bruto plače v lanskem letu negativna in sicer v višini 5,5 odstotka, na kar je vplivala inflacija v višini 10,3 odstotka. Po podatkih AJPES pa je bila rast neto čistih dobičkov podjetij 7 odstotkov. V letošnjem letu je bila rast bruto plače, po zadnjih dostopnih podatkih, do vključno novembra pozitivna in sicer 0,7 odstotna. Medtem je bila rast neto čistih dobičkov okoli 4,3 odstotna.

 

Tudi podatki, ki so jih zbrali v Evropski konfederaciji sindikatov kažejo, da ceno inflacijske krize ponovno plačujemo delavci in delavke, visoko inflacijo pa v večji meri poganjajo marže ter dobički podjetij in ne rast plač. Delež neto dobička podjetij se je od začetka pandemije v EU povečal za 4 odstotke, izplačila dividend delničarjem pa v EU naraščajo do 13-krat hitreje kot plače. Medtem se je revščina otrok v EU letos povečala že tretje leto zapored, cene najosnovnejših živil pa še naprej naraščajo, trenutno sedemkrat hitreje kot plače.

Kljub visokim dobičkom razmeroma nizke povprečne »božičnice«

Mediji v novembru in decembru radi objavljajo senzacionalistične članke v katerih predstavijo višino konkretnih izplačil za poslovno uspešnost v večjih slovenskih podjetjih, najraje v tistih z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. A statistični podatki kažejo drugačno sliko. Kljub povprečno visokim dobičkom slovenskih podjetij izplačilo za poslovno uspešnost prejme povprečno zgolj dobra tretjina zaposlenih v gospodarstvu. Po podatkih statističnega urada se vrednost božičnice letno sicer povečuje, a kljub temu dosega povprečno zgolj slabo polovico zneska povprečne bruto plače. Iz podatkov lahko tako sklepamo, da slovenski menedžerji raje nagrajujejo sebe kot pa svoje zaposlene.

»Slovenija, podjetnikom prijazna dežela!«

Ob tem velja omeniti, da v Sloveniji podjetjem namenjamo veliko več državnih pomoči kot jih Nemčija ali Avstrija, s katerima se radi primerjamo. Iz mesečnih poročil o porabi proračuna, ki segajo v leto 1991, lahko razberemo, da je proračunska postavka z naslovom »Subvencije privatnim podjetjem« predvsem po finančni krizi leta 2009 visoko poskočila. V začetku devetdesetih let smo podjetjem nakazovali za okoli 80 milijonov evrov pomoči letno, po vstopu v EU, ko smo dobili skupno kmetijsko politiko, so se te pomoči dvignile na okoli 300 milijonov evrov; približno polovica tega zneska je šla kmetom.

V zadnjih letih »zasebni gospodarski subjekti« letno prejmejo povprečno okoli pol milijarde evrov državnih subvencij, kar je več kot v enakem obdobju namenjamo za zagotavljanje socialne varnosti.

Zgolj v času epidemije, leta 2020, so podjetja neposredno iz proračuna dobila kar 1,4 milijarde pomoči, transferji za zagotavljanje socialne varnosti pa so znašali slabo polovico tega zneska, in sicer 774 milijonov evrov. Ta trend se nadaljuje tudi po epidemiji: že letos do vključno oktobra so podjetja iz proračuna dobila več kot 748 milijonov evrov neposrednih proračunskih transferjev, transferji za socialno varnost pa so do oktobra znašali 542 milijonov evrov. Po podatkih finančnega ministrstva največ subvencij prejme ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, od tega je šlo letos največ za pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize, na drugem mestu je bilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki je delilo nadomestila dobaviteljem električne energije in dobaviteljem plina zaradi energetske krize.

Neposredne pomoči podjetjem glede na BDP so v Sloveniji nad povprečjem EU.

V Sloveniji smo leta 2020 za ta namen dali 0,19 odstotka BDP, v Avstriji 0,15 odstotka, v Nemčiji pa zgolj 0,07. Glede na zadnje dostopne podatke OECD so podjetja v Sloveniji lani plačala 17,7 odstotka davka na dobiček, v Avstriji 24,8 odstotka, v Nemčiji pa 27 odstotkov, če odštejemo vse olajšave. Nekatera podjetja pa so plačala še manj, NLB je recimo zaradi davčnih odpustkov lani plačal davek na dobiček v višini zgolj 2,7 odstotka.

Davčne ugodnosti na plečih najšibkejših

Ko pogledamo podatke, olajšave in spodbude, ki jih iz proračuna namenjamo podjetjem, bi morala Slovenija dejansko veljati za do podjetnikov izredno prijazno deželo. Težko je torej razumeti pozive delodajalskih združenj, ki ne zahtevajo zgolj nižjih davkov, ampak tudi precej nižje delavske pravice. Pri zadnjih pogajanjih o zakonu o delovnih razmerjih so delodajalci želeli obdržati ureditev, po kateri bi lažje odpuščali sindikalne zaupnike. Iz delovnega časa so želeli izključiti odmor, odpraviti omejitve za odpuščanje delavcev, starih nad 55 let, ukiniti dodatek za delovno dobo, plačevanje bolniškega staleža za prve tri dni odsotnosti zaradi bolezni, uvesti negativno delovno uspešnost, znižanje drugih dodatkov na pogoje dela, odpravnin, regresa, povračil stroškov za delo, nižji regres za tiste, ki jih ni na delovnem mestu kot so ženske v času porodniškega dopusta, avtomatsko prekinitev delovnega razmerja, ko delavec doseže starost, primerno za upokojitev in podobno.

---

Načrtno spodkopavanje socialnega dialoga

Čeprav ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami evropske unije in OECD območja še vedno nadpovprečno visoko stopnjo pokritosti s kolektivnimi pogodbami, pa od leta 2006 dalje beležimo upadanje pokritosti v različnih panogah. Delež zaposlenih, katerih plače in drugi pogoji dela so bili določeni z eno ali več kolektivnimi pogodbami, je bil na primer v Sloveniji po podatkih OECD leta 2005 stoodstoten, do leta 2015 pa je že padel na 65 odstotkov, manj so v EU delavci in delavke zaščiteni zgolj še v Grčiji in Romuniji. V skladu z EU-direktivo o minimalnih plačah iz lanskega leta morajo države članice, v katerih pokritost s kolektivnimi pogajanji ne zajema vsaj 70 odstotkov delovne sile, pripraviti akcijski državni načrt, v katerem morajo predstaviti ukrepe za izboljšanje socialnega dialoga.

Kot v članku »Razredni boj« v predzadnji izdaji Mladine (15.12.2023) pravilno ugotavlja avtor Borut Mekina, je razlogov, zaradi česar je v Sloveniji vse manj kolektivnih pogodb, sicer več, eden najpomembnejših pa ni šibka moč sindikatov. Avtor predstavi analizo stanja na področju razširjenosti in pokritosti kolektivnih pogodb Inštituta za delo pri Pravni fakulteti, v katerem pravnica Katarina Kresal ugotavlja, da je padec stopnje pokritosti s kolektivnimi pogodbami v Sloveniji posledica sprememb na delodajalski strani. Natančneje naj bi do tega prišlo zaradi ukinitve obveznega članstva podjetij v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtni zbornici Slovenije (OZS) leta 2006. Višja kot je namreč včlanjenost podjetij v reprezentativna delodajalska združenja, višja je stopnja pokritosti s kolektivnimi pogodbami v neki državi in bolj so urejeni odnosi med podjetniki in delavci, so pokazali mednarodni podatki.

Višja kot je včlanjenost podjetij v reprezentativna delodajalska združenja, višja je stopnja pokritosti s kolektivnimi pogodbami v neki državi in bolj so urejeni odnosi med podjetniki in delavci, so pokazali mednarodni podatki.

A slovenski podjetniki se danes najraje združujejo v alternativnih delodajalskih združenjih, ki niso podpisnice kolektivnih pogodb dejavnosti. V to skupino spadajo mednarodne zbornice in poslovni klubi kultov osebnosti. Poleg ameriške delodajalske zbornice AmCham so to še avstrijska, britanska in nemška. Politiki, ki pri tem podpirajo Joca Pečečnika, predsednika Kluba slovenskih podjetnikov, ali Blaža Brodnjaka, predsednika AmCham Slovenija, pa socialni dialog zgolj spodkopavajo. Isti politiki, ki z večanjem razbremenitev »najproduktivnejših« ne dvigajo produktivnosti, temveč višajo menedžerske osebne dohodke – z upanjem, da kakšen davčni »prihranek« najde pot tudi v njihove ali žepe strankarsko povezanih poslovnih subjektov.

Podatke zbrala Irena Vidic

Grafično opremil in pripravil Miha Poredoš

»Morali bi zamrzniti dobičke, ne pa plač!« – Sociolog Marko Kržan o draginji na pohodu

Razmišljamo o draginji: Spopadanje z inflacijo je politično vprašanje