Z novinarske konference: ZSSS se ne strinja z de facto ukinitvijo referenduma

29. 2. 2016

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) mag. Dušan Semolič, in Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo ZSSS sta na novinarski konferenci, v ponedeljek, 29. 2. 2016, spregovorila o predlogu sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI), ki ga vlada in parlament želita uskladiti s pred leti spremenjenim 90. členom ustave.

Kot je uvodoma povedal predsednik ZSSS, stalno krnjenje možnosti za demokratično odločanje ljudstva v Sloveniji, kamor v prvi vrst sodi pravica do referenduma, zbuja veliko nezadovoljstvo. Referendum je za ZSSS in sindikate sredstvo demokratičnega določanja delavskih in socialnih pravic, je pojasnil, ki uresničuje določbo o demokratični naravi naše države.

Kot je dodal, je največja slabost novele, ki je že v državnem zboru, črtanje obveznosti državnega zbora, da vsaj eno leto spoštuje voljo volivcev, izraženo na referendumu. To pomeni, da bi lahko državni zbor že mesec po izvedenem referendumu ponovno sprejel zakon, ki je bil na referendumu zavrnjen. »S tem pa se lahko izigra volja volivk in volivcev in referendum dobiva značaj javnomnenjskih anket. Zelo dragih anket! Zato predlagamo, da se enoletna prepoved, ki je predvidena v določbi 25. člena sedaj veljavnega zakona, ohrani, poslance pa pozivamo, naj preprečijo odpravo tega pravila,« je poudaril Dušan Semolič. Predsednik ZSSS je kritičen tudi do omejitve pravice referendumskega odločanja, saj bi moralo biti presojanje mednarodnih pogodb demokratična pravica ljudstva, prav tako ne bi smeli dovoliti, da politiki izigravajo delavske in socialne pravice z umeščanjem posegov vanje v zakonodajo o izvrševanju proračuna, kamor je z ustavo omejen referendumski vpliv ljudstva.

Po besedah Andreja Zorka je referendum »edino demokratično orodje volivk in volivcev, ki preprečuje absolutizem oblasti«, zato je treba vse predloge sprememb budno spremljati, še zlasti zato, ker so vse dosedanje spremembe referendumske zakonodaje v bistvu omejevale referendum kot instituta odločanja volivk in volivcev. Pozdravil je odpravo predložitve pisnih obrazcev (ob ustreznem nadzoru nad administracijo) in dejstvo, da se bo moral parlament po novem zelo hitro izjasniti, ali je posamezna referendumska pobuda v skladu z ustavo, kar predvideva predlagana novela.

Ampak uskladitev obstoječega ZRLI z ustavo so odločevalci izkoristili tudi za druge spremembe ureditve. Poleg omenjene odprave enoletnega zakonodajnega moratorija na področju, na katerem je teklo referendumsko odločanje, predlagatelj zakona in zakonodajalec kljub večkratnim pozivom ZSSS v zadnjih dveh letih, nadaljuje z omejevanjem možnosti referendumskega odločanja. ZSSS tako ponovno predlaga, da se ohrani ureditev zbiranja podpisov čez poletne mesece (v kolikor predviden čas zbiranja podpisov v celoti ali deloma pade v čas poletnih počitnic (od 15. 7. do 31. 8.), se pričetek roka za zbiranje podpisov prestavi na čas po 1. 9). Sedanji predlog predvideva prestavitev obdobja zbiranja podpisov v september le, če 35 dnevni rok za zbiranje podpisov na upravnih enotah večinsko pade v obdobje od 15. 7. do 31. 8. (to je več kot 17 dni).

ZSSS tudi nasprotuje določbi, ki na pobudnike referenduma prenaša odgovornost za presojo vprašanja, ali je referendum sploh dovoljen. Da je breme presoje skladnosti referenduma z ustavo na pobudniku (ko državni zbor odloči, da referenduma ne razpiše, mora pobudnik sam vložiti pritožbo pred ustavnim sodiščem), pomeni, da ta nosi tudi vse stroške postopka pred ustavnim sodiščem. Za ZSSS je ustreznejša sedanja ureditev, po kateri mora državni zbor pred sprejetjem odločitve o nerazpisu referenduma, predhodno povprašati ustavno sodišče o (ne)dovoljenosti referenduma. Ob tem ne smemo prezreti dejstva, da politika ne nosi odgovornosti za svoje morebitne napačne odločitve, je dodal izvršni sekretar ZSSS in poslanke in poslance pozval, naj z amandmaji, sledeč pripombam ZSSS, izboljšajo zatečeni predlog ZRLI.