Zahtevamo pravico!

20. 4. 2015

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) – predsednik Svobodnega sindikata Slovenije innekdanji delavec v LTH David Švarc, predsednik ZSSS Dušan Semolič in izvršni sekretar za pravno področje Andrej Zorko – so na novinarski konferenci z naslovom »Zahtevamo pravico!« v ponedeljek, 20. aprila 2015, predstavili zahteve glede zakonskih sprememb na področju kazenske in insolvenčne zakonodaje.

 

Predstavili so izredno počasno preiskavo predloga kazenske ovadbe v primeru škofjeloškega LTH iz leta 2009 in odločitev tožilstva o opustitvi nadaljevanja kazenskega postopka iz letošnjega marca. Delavci so zaradi zavestnega kršenja pravice delavcev (neizplačilo petih plač, regresa, socialnih prispevkov, nadomestil za prevoz na delo in za prehrano ter odpravnin) s pomočjo sindikata ovadili predsednika uprave Miloša Kodreta in njegovega namestnika Primoža Pegama, tožilstvo pa je zaradi pomanjkanja suma to ovadbo, ki so jo s svojo triletno preiskavo podprli policisti, zavrglo.

 

Ovadena delavce sta vodilna v LTH zavajala glede zagona proizvodnje, izplačila plač, zavlačevala in ugovarjala sta sprožitvi stečaja, tožilka pa je zanemarila vse priče, ki so jih navedli delavci. Tožilsko odločitev je prejelo 324 okradenih, izigranih in neukih delavcev nekdanjega LTH, ta institiucija pa se mora skupaj s sodstvom in policijo resno vprašati, kakšna sporočila pošiljajo s takšno neaktivnostjo storilcem in še zlasti ljudem v tej družbi. Svobodni sindikat Slovenije je ta pregon prevzel, čeprav sedanja ureditev določa, da se mora to zgoditi v osmih dneh po prejetju tožilske odločitve.

 

To, da se zlasti tožilstva izgovarjajo na neobstoječ ali nejasen naklep odgovornih pri kaznivih dejanjih zoper delavske pravice (češ, da so delavci ostali brez plač, ker ima podjetje blokiran račun, pri tem pa se ne vprašajo, kako in zakaj je do te blokade prišlo), kaže na njihovo toleriranje delovnopravnih in kazenskopravnih kršitev delavskih pravic, kar je nesprejemljivo. V zadnjih petih letih je po poročilih generalne policijske uprave prišlo do desetkratnega povečanja naznanil kršitev delavskih pravic (iz nekaj čez 300 primerov na krepko če tri tisoč primerov letno). Pravica do plače je temeljna človekova pravica, kršitelji delavskih pravic iz delovnega in kazenskega prava pa morajo biti procesirani hitro in ustrezno kaznovani, z zaporno kaznijo in brez pogojnih obsodb. Vse dotlej bomo v Sloveniji težko govorili o spoštovanju delavskih pravic in pravni državi.

 

Podobno mora država spremeniti insolvenčno zakonodajo in uvrstiti delavske terjatve v insolvenčnih postopkih med absolutno prednostne, kakor to velja npr. v sosednji Italiji, ne pa da te pravice ostanejo pravice do poplačila drugega oziroma tretjega reda. S tem bodo banke oziroma kreditodajalci zadržani do sprožanja stečajev, pritisk zaradi socialnih transferov na javna sredstva bo manjši, prav tako bo manjši pritisk na jamstveni sklad, ki delavce deloma in v omejenem obsegu finančno podpre ob propadu podjetja.

 

Oglejte si posnetek novinarske konference ZSSS o nujnih spremembah kazenske in insolvenčne zakonodaje!