ZSSS komentira: napovedi delodajalcev za prihodnjega pol leta po anketi Zavoda RS za zaposlovanje »optimistične«. Ob tem pa se spet kažejo znaki povečane prekernosti slovenskega trga dela

26. 8. 2014

V petek, 22. 8. 2014, objavljeni rezultati ankete med delodajalci o napovedih zaposlovanja v prihodnjih šestih mesecih letos po navedbah Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) kažejo po besedah ZRSZ optimistično sliko. Skoraj 60 % podjetij in organizacij, ki so odgovorile na anketo, za prihodnjega pol leta napovedujejo, da se povpraševanje po njihovih izdelkih in storitvah ne bo bistveno spreminjalo, skoraj četrtina podjetij (24 %) pa pričakuje porast povpraševanja. Največ delodajalcev (50 %) tudi napoveduje, da se število njihovih zaposlenih ne bo spremenilo, 24 % delodajalcev napoveduje zmanjšanje, 26 % pa porast zaposlenosti. Najbolj optimistični so delodajalci v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu, tržnih storitvenih dejavnostih, porast zaposlenosti napovedujejo tudi agencije za zaposlovanje ipd.

 

Po podatkih iz ankete, podjetja tako napovedujejo, da bodo zaradi zaposlitev na nova delovna mesta, kot tudi zaradi običajne fluktuacije zaposlenih, v naslednjih 6 mesecih potrebovala dobrih 13 tisoč novih delavcev, ki jih bodo ali zaposlila ali pa najela preko agencij. Največ bodo iskali delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, načrtujejo pa še zaposlovanje prodajalcev, varilcev, voznikov, orodjarjev idr.

Ustavimo se za trenutek pri agencijah za zaposlovanje. V podrobnejših izsledkih rezultatov ankete je namreč zapisano tudi to, da največjo rast zaposlenosti napovedujejo delodajalci iz drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (dejavnost N), kamor se uvrščajo tudi agencije za zaposlovanje. To kaže, da bodo delodajalci v času nestabilnih gospodarskih razmer za dodatna naročila rajši najeli delavce, kot jih zaposlili sami. Med večjimi dejavnostmi namreč zmanjšanje zaposlenosti napovedujejo delodajalci iz predelovalnih dejavnosti ter dejavnosti trgovine nekoliko pa naj bi se zaposlenost povečala v dejavnosti gradbeništva.

Podatki Statističnega urada RS sicer že kar nekaj časa kažejo povečano število zaposlenih v dejavnosti N78 (zaposlovalne dejavnosti); samo med junijem 2013 in junijem 2014 se je njihovo število povečalo iz 6699 na 10469. Sicer so se spremembo zakona o urejanju trga dela, ki je v veljavi od marca letos, ter pravilnikom za opravljanje agencijske dejavnosti, pogoji za delovanje agencij za zaposlovanje zaostrili. Po podatkih z dne 12. 8. 2014 je v registru domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu 149 subjektov, konec leta 2013 jih je bilo 215.

 

Ob naraščajoči uporabi agencijskega dela tem pa se spomnimo še dveh podatkov (na prvega smo že opozorili pred dnevi):

1) letni indeks rasti (junij 2014/ junij 2013) je med aktivnim prebivalstvom najvišji med številom samostojnih podjetnikov posameznikov (letni indeks rasti: 106,3, med ženskami celo 111), kjer vsi vemo, da razsaja epidemija »lažnega samozaposlovanja«.

2) inšpektorat RS za delo zaznava porast sklepanja pogodb civilnega prava v primeru elementov delovnega razmerja, ugotovljena 201 kršitev te vrste (visok porast teh kršitev v primerjavi z letom 2012, ko so jih inšpektorji ugotovili 121).

 

S temi podatki pa kaj hitro pridemo do zaključka, da je slovenski trg dela vse bolj poligon za različne vse bolj prekerne oblike dela, ki hodijo po, oziroma preko roba delovne zakonodaje. In to je seveda še kako zaskrbljujoče. Še posebej, če se je število poslovnih subjektov v zadnjih šestih letih povečalo za 30.000, število inšpektorjev na IRSD pa znižalo iz 88 v letu 2011 na 80 konec leta 2013.