Algoritmi, novi delodajalci – O čem govorimo, ko govorimo o algoritemskem menedžmentu?

17. 7. 2023

Veliko se govori o tem, kako nove tehnologije spreminjajo svet dela, na primer z avtomatizacijo in roboti, ki nadomeščajo delovna mesta ali spreminjajo strukture delovnih mest ter zahteve po znanju. Ob teh spremembah pa je vse bolj prisotna tudi zmožnost digitalnih tehnologij, da ustvarjajo, shranjujejo, analizirajo in uporabljajo podatke. Digitalna preobrazba ne spreminja le količine in narave delovnih mest, temveč pomembno vpliva tudi na način opravljanja dela, še posebej na dodeljevanje, usklajevanje, spremljanje, nadziranje in ocenjevanje delovnih operacij. Kjer digitalne tehnologije omogočajo zbiranje in analizo podatkov za koordinacijo dela, pa je zelo verjetno prisoten algoritemski menedžment.

Ta se nanaša na uporabo podatkovno vodenih algoritmov za spremljanje in optimizacijo delovnih procesov, praviloma prej v korist delodajalcev kot delavk in delavcev. Vse bolj prisotna digitalizacija pomembno spreminja organizacijsko strukturo in kakovost delovnih izkušenj ter delovnih mest. O tem je na interaktivnem seminarju v organizaciji Sindikata Mladi plus, v petek, 14. julija 2023, podrobneje spregovoril strokovnjak za platformno delo in algoritemski menedžment Blaž Gyoha, ki je v delovni skupini za digitalizacijo Avstrijske sindikalne federacije (Österreichischer Gewerkschaftsbund, ÖGB) zadolžen za spremljanje trendov in zakonodajnih sprememb na področju digitalizacije dela. V prvem delu seminarja so udeleženci in udeleženke , med njimi je bilo tudi nekaj dostavljavcev platform Glovo in Wolt v Sloveniji, sicer članov sindikata dostavljavcev iz SindikataMladi plus, izmenjali izkušnje in poglede iz prakse in jih primerjali s stanjem na področju platformnega dostavljavstva v Avstriji in širše v Evropi.

Organizacija delovnega procesa pri platformnem delu je skoraj v celoti avtomatizirana

Pri algoritemskem oziroma algoritmičnem menedžmentu (AM) gre v najosnovnejšem smislu za avtomatizirane in polavtomatizirane računalniške procese, ki izvajajo eno ali več nalog; med drugim načrtujejo in dodeljuje delovne naloge, določajo plačilo za posamezno nalogo, nadzorujejo, ocenjujejo in spremljajo potrebni čas delavcev, merijo učinke glede na čas, ustvarjajo priporočila za izboljšanje učinkovitosti ter kaznujejo delavce. Najbolj očitne prakse AM zaznavamo prav pri platformnem delu, kjer platforme (kot so AMT, Foodora, Upwork, Uber, Glovo, Wolt itn.) z računalniško programirani postopki koordinirajo delo teh outsourcanih in prostorsko razpršenih delavcev, jih spremljajo v realnem času, zbirajo in obdelujejo njihove podatke. Namen teh »pospeševalnih tehnologij« je intenzivirati delo in podrediti delavce upravljavskim tehnikam, na katere ti nimajo vpliva. »Eden izmed pomembnejših primerov problematike AM je avtomatsko rangiranje delavcev v razrede glede na ‘uspešnost’ in posledično podeljevanje izmen. V poletnem času, ko je naročil manj, Dostavljavci med seboj celo tekmujejo, kdo jih bo dobil več. Več izmen namreč pomeni, več zaslužka in delavci se tako poslužujejo različnih inovativnih modelov za rezervacijo prostih terminov. Eden izmed njih je specializirana aplikacija, ki redne tedenske termine dela rezervira naenkrat, kar privede do takojšnjega manka razpoložljivih terminov,« je poudaril Gyoha. Na podlagi izsledkov teh velikih količin podatkov se platforme unilateralno odločajo za spremembe delovnih procesov ali poslovnih strategij, zanimiv primer je recimo digitalna napitnina; praksa, ki se je uveljavila šele v času pandemije covid-19 ter različne oblike nadzora z uporabo geolokacijskih tehnologij (GPS, GLONASS); zapestnic za odmero časa na specifični lokaciji, stimulacijami za hitrejšo izvedbo ali kaznimi za počasnejšo (izključitev ali izbris, likvidacija uporabniškega računa, itd.).

Pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov

Podatki o posameznih delavcih podjetja naj bi bili anonimizirani, a je v praksi pogosto tako, da so personificirani in jih platforme obdelujejo brez neposrednega soglasja delavk in delavcev, ki vanje nikoli zares nimajo vpogleda. V praksi se to kaže kot diskrepanca med izplačilom in dejansko kilometrino, številom dostav, doseženo kvoto pri pakiranju, normo za tekočim trakom itd. »V Avstriji zato platformne delavce spodbujamo, da si tudi sami beležijo delovno normo, da lahko potem kršitve zaznavajo in sprožajo morebitne spore z delodajalcem na podlagi lastne evidence.« Z najemanjem delavk in delavcev po pogodbah civilnega prava pa platforme pospešujejo tudi deregulacijo dela. Ker se algoritemski menedžment hitro širi v logistiki, trgovini in industriji, te tehnologije pomembno vplivajo na to, kako bomo delali in živeli v prihodnosti.

Kdaj govorimo o algoritemskem menedžmentu?

V drugem delu seminarja so udeleženci spoznali orodja za lažje prepoznavanje algoritemskega oz. algoritmičnega menedžmenta v praksi ter strategije za naslavljanje in odpravljanje kršitev delavskih pravic. AM običajno ni popolnoma avtomatiziran, temveč so za njimi timi programerjev in drugih tehničnih delavcev, ki določajo osnovne algoritemske parametre: za oblikovanje delovnih kolektivov, določanje delovne obremenitve, ipd. Večinoma se AM uporablja na področju nadziranja in spremljanja delovnega procesa, sicer pa je pogost na področju zaposlovanja, trženja, ocenjevanja življenjepisov, klepetov s fiktivnimi svetovalci na področju bančništva in financ, psihometričnega ocenjevanja, avtomatiziranih razgovorih za delo, preverjanju preteklosti (webcrawling) in navsezadnje v odločevalskih procesih (delovne izmene, nagrajevanja in napredovanja, preoblikovanja delovnih mest).

Izkušnje iz prakse

V praksi opažamo več negativnih učinkov AM, med drugim poznamo: algoritme,  ki odrejajo vrsto in količino dela, do katerega delavci lahko dostopajo; algoritme za analizo čustev, s katerimi se ocenjuje vzdušje v ekipi in prepozna ‘priložnosti’ za povečanje produktivnosti; algoritme za vključevanje ‘poceni’ delavcev z migrantskim ozadjem, ki se jih izrecno obravnava kot premik od drage avtomatizacije k poceni ročnemu delu; algoritme, ki ustvarjajo baze podatkov delavcev in na njih usposabljajo sistem umetne inteligence, ki bi jih sčasoma lahko nadomestil.

Do simulacije lahko dostopate s klikom na sliko.

Pri tem je problematično, da so administratorji sistemov AM programerji in razvijalci, ki večinoma ne poznajo delovnega procesa, potreb delovnih kolektivov ter pravic delavk in delavcev. Tako pogosto prihaja do kršitev in nepravilnosti na področjih nadzora, neravnovesja moči in asimetrije pri dostopu do informacij, ne-transparentnosti s strani delodajalcev, slabšega zdravja in varnosti delavcev itd. »V primerih, ko algoritem naredi napako, se delavci nimajo komu pritožit ali razrešit napako, pri tem pa operirajo z omejenimi podatki; podjetja imajo teh nepredstavljivo več kot delavci sami,« opozarja Gyoha. »V specifičnem primeru dostavnih služb se na Dunaju proti temu borimo z zbiranjem terenskih informacij, ki jih bomo uporabili za izdelavo zemljevidov s pregledom območij, na katerih v specifičnih dnevih ali delih leta beležijo največ povpraševanja oziroma prometa. Delavcem in delavkam bi tako omogočili neodvisnost od platform, sami bodo lahko izbrali zase najbolj optimalno področja za delo.«

Kako lahko pomagamo sindikati?

V zaključnem delu seminarja je predavatelj, skozi praktične primere avstrijskih zakonskih in podzakonskih pravnih aktov, predstavil načine in oblike boja proti škodljivim posledicam AM. Na najosnovnejši ravni delavskega organiziranja so pomembni sveti delavcev, ki s podjetjem sklenejo kolektivne pogodbe v katerih jasno določijo, kakšne pristojnosti ima delodajalec nad podatki, ki jih zbira v digitalizaciji delovnega procesa ali ob uvedbi digitalnih orodij (npr. kaj sme in ne sme početi s posnetki varnostnih kamer, ali sme dostopati do osebnih koledarjev v specifičnem operacijskem sistemu, itd). »Naš glavni cilj mora postati soodločanje delavcev pri vseh vidikih implementacije algoritmičnega menedžmenta ter algoritmične transparentnosti.« Delavci si morajo izboriti pravico, da so seznanjeni z vsemi uporabljenimi digitalnimi orodji ter zagotoviti dostop do vseh podatkov, zbranih o njih pri delu, sindikati pa si moramo prizadevati za povezovanje redno zaposlenih ter samozaposlenih delavcev. Aljoša Polajžar, asistent na mariborski pravni fakulteti in raziskovalec platformnega dela, je ob tem opozoril še na skorajšnjo nujnost redefinicije delovnega razmerja, ki bi platforme obvezal k zaposlitvi mezdnih delavcev. Te so trenutno v privilegiranem položaju, saj jih noben pravni akt ne zavezuje k sklenitvi kolektivnih pogodb glede algoritemskega menedžmenta.

Celotno predstavitev Blaža Gyohe si lahko ogledate tukaj:

… na YouTube kanalu ZSSS lahko najdete tudi druge vsebine, izroček s same predstavitve pa si lahko prenesete s klikom na to povezavo.

Seminar je bil organiziran kot  del aktivnosti pri projektu Prihodnost socialnega dialoga v platformni ekonomiji: primer Slovenije, ki ga financira ARIS, raziskavo pa vodi Univerza v Mariboru – fakulteta za turizem v partnerstvu s Fakulteto za družbene vede pri Univerzi v Ljubljani, Mirovnim inštitutom in ZSSS kot pridruženim partnerjem.