Predlogi sprememb zakona o evidentiranju delovnega časa bolj naklonjeni delodajalskim organizacijam

11. 3. 2024

Vlada je pri pripravah sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) bolj naklonjena delodajalcem, poudarjajo predstavniki sindikalnih central, zaradi česar so prejšnji petek tudi zapustili skupna pogajanja. Če ministrstvo za delo ne bo prisluhnilo našim predlogom ali spremembe sprejelo mimo nas, bomo stopnjevali svoje aktivnosti.

Konec oktobra se je zdelo, da nam je sindikalnim centralam uspelo izbojevati ustrezno beleženje delovnega časa, kljub nerazumnemu nasprotovanju predstavnikov gospodarstva. A že sredi novembra je vlada delodajalcem ponudila roko sprave. Minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bodo na ministrstvu tri mesece spremljali izvajanje zakona in nato presodili, ali so potrebne prilagoditve.

Do 20. februarja so na ministrstvu sprejemali pripombe glede težav oziroma nemožnosti v zvezi z izvajanjem zakona. Ministrstvo je ob uveljavitvi sprememb pripravilo priporočila, odgovore na pogosta vprašanja, ki so objavljena na spletu, in organiziralo več strokovnih svetovanj o uporabi novele zakona v praksi. Poleg tega so v posebnem elektronskem predalu zbirali pobude in predloge glede na zaznane težave v praksi. V tem obdobju inšpektorji tudi niso pisali kazni, temveč so predvsem svetovali.

Od odprtja elektronskega naslova so prejeli 226 pobud ali predlogov, večino od delodajalcev. Veliko pripomb je bilo na ureditev delovnega časa, odmorov in počitkov, ki niso vsebina konkretnega zakona, temveč gre za ureditev iz zakona o delovnih razmerjih. Največ komentarjev glede domnevno težke izvedljivosti zakona so podali delodajalci, glavni trn v peti pa je beleženje odmora oziroma malice, ki se zdi večini neustrezno in nepotrebno.

Delodajalcem te spremembe ne zadoščajo

Spremembe zakona, ki jih je ministrstvo za delo predstavilo prejšnji petek na usklajevalnem sestanku socialnih partnerjev, se nanašajo na definicijo delavca, za katerega se zahteva evidentiranje delovnega časa, tako da bi bilo po noveli zajetih manj delavcev. Načrtovano je tudi črtanje evidentiranja odmora in možnost drugačne ureditve evidentiranja s kolektivno pogodbo dejavnosti. Delodajalci so obenem vztrajali, da naj že uveljavljena zakonska določila v novelaciji zakona veljajo zgolj za dokazane kršitelje zakona, zaradi česar smo predstavniki sindikalnih central zapustili sestanek socialnih partnerjev.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, je bil namen vladne novele zakona vzpostavitev učinkovitega nadzora na področju 40-urnega delovnika, odmorov in počitkov in drugih pravic, ki jih delavcem zagotavlja zakon o delovnih razmerjih. Inšpektorat za delo je namreč več let opozarjal, da brez ustreznih evidenc nadzor ni mogoč in da kršiteljev posledično ni mogoče kaznovati. Poleg tega je bila novela usklajena na ravni ekonomsko-socialnega sveta (ESS), zato to dogajanje po njenem mnenju potrjuje, da je »denar res sveta vladar«. Vlada je po izstopu delodajalcev iz ESS oblikovala posebno delovno skupino za odpravljanje administrativnih ovir, v kateri so zgolj delodajalske organizacije. Skupina je pripravila predloge sprememb zakona po meri delodajalcev in brez posvetovanja s sindikati, saj jim gre »lobiranje bistveno bolje kot pogajanja«, je ocenila Lidija Jerkič.

Delodajalci pogojujejo ponovno vzpostavitev socialnega dialoga

Sindikalna stran ima občutek, da so delodajalci ves čas v prednosti, da si v ločenih pogovorih z vlado vnaprej zagotavljajo obljube in zaveze, je Lidiji Jerkič pritrdil predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je bilo tako tudi na petkovem sestanku socialnih partnerjev o spremembah zakona o evidentiranju delovnega časa. Ne le, da je bil na strani delodajalcev državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan, naklonjen ji je bil tudi minister za delo Luka Mesec. »V naši državi se kaže, da socialni dialog, v katerega vsi vstopamo z enakimi principi in možnostmi, zamenjuje lobiranje, ki ga izvajajo delodajalci. Za nas je to absolutno nesprejemljivo in zato smo zapustili pogajanja,« je opisal Štrukelj.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je potrdil, da je ministrstvo za delo pripravilo več predlogov rešitev, ki jih sindikati niso videli, prav tako ne vedo, kaj o njih menijo na inšpektoratu za delo, ki da je ključen deležnik pri spreminjanju zakonodaje o evidentiranju delovnega časa. »Na sindikalni strani ne moremo pristati na takšno enostransko vsiljevanje rešitev,« je bil kritičen Počivavšek in opozoril, da je to primer, »kako se ne vodi socialnega dialoga«. Sindikalne centrale pričakujejo, da se spremembe uskladijo na ravni vseh socialnih partnerjev, četudi bi to zahtevalo več napora in časa. »Ne bo lahko, vendar se po naši oceni da najti soglasje za rešitve glede sprememb zakona,« je še ocenil.

Če bodo sprejete neusklajene spremembe zakona, sindikati omenjajo tožbo na Sodišču Evropske unije, ki je v preteklosti že odločilo, da mora biti beleženje podatkov o delu urejeno na način, da so evidence jasne. Ena od možnosti je tudi, da bi inšpektorat za delo zasuli s kršitvami, je možne nadaljnje korake v imenu sindikalnih central povzela Lidija Jerkič in opozorila, da so glavni krivec za nastalo situacijo delodajalci, ki ponovno vzpostavitev socialnega dialoga pogojujejo s spremembo zakona o evidencah dela. »Mislim, da je tak način pogojevanja napačen,« je še dodala.