Iz Delavske enotnosti, št. 9, leto 2017: Se bo agonija končno končala?

9. 3. 2017

»Delavke in delavci smo 21. marca lani na okrožno sodišče v Novi Gorici vložili predlog za uvedbo stečajnega postopka za Agroind. Leto dni po tem stečajni postopek, ki so ga pravosodni organi trikrat uvedli in dvakrat razveljavili, še vedno ne teče normalno, upniki podjetja, med katerimi smo tudi delavci, pa smo še vedno na istem, kot smo bili pred letom dni. Čakamo na poplačilo svojih terjatev.«

To je na novinarski konferenci, ki jo v Novi Gorici v torek pripravila tamkajšnja območna organizacija ZSSS, dejala predsednica podružnice Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije (KŽI) v Agroindu v stečaju Silvana Turina. Na novinarski konferenci sta sodelovala tudi predsednik sveta delavcev iz Agroinda Andrej Furlan in sekretar tamkajšnje območne organizacije Bojan Kramar.

Pred letom dni je 46 zaposlenih v Agroindu, ki jim je podjetje dolgovalo tri plače s prispevki in stroške dela, stavkalo. Turina je takrat opozarjala, da so delavke in delavci razočarani, ker je Družba za upravljanje terjatev bank njihovo podjetje prodala slabemu lastniku, ki jim ni izplačeval plač. »Upali smo, da bomo dobili dobrega strateškega lastnika, ki bo podjetje rešil starih dolgov in poskrbel za njegov razvoj,« je dejala takrat.

Iz agonije, v katero je delavce s slabo in neodgovorno prodajo Agroinda pahnila državna »slaba banka«, jih ni uspelo rešiti niti pravosodje. Zgodilo se je prav nasprotno – pravosodje jih je pahnilo v še večjo agonijo. Po letu, v katerem je slovensko pravosodje doseglo svojevrsten rekord v svoji neučinkovitosti (Kramar je dejal, da v svoji dolgoletni sindikalni karieri kaj takšnega še ni doživel), so se njihove terjatve še povečale. Kot so povedali na novinarski konferenci, so delavci v stečajnem postopku skupaj prijavili 807 tisoč evrov terjatev. Agroind je vsakemu delavcu ostal dolžen okoli 17.500 evrov.

Možnost, da bi delavci dobili v celoti poplačane svoje terjatve, se je po tem, kar si je v zadnjem letu privoščilo pravosodje, zelo zmanjšala. Kot so povedali na novinarski konferenci, so lastniki Agroinda iz Ukrajine med prvim in drugim stečajem in med drugim in tretjim stečajem podjetja uspeli iz njega »potegniti« še tisto malo kapitala, kar ga je ostalo in kar je stečajni upravitelj Andrej Prdan uspel »pridelati« v času, ko je vodil prvi in drugi stečajni postopek do razveljavitve. Po Kramarjevih besedah Prdan sumi, da so lastniki v času med stečaji, ko so ponovno dobili Agroind v upravljanje, nekatere transakcije izvedli protipravno, zato je proti njim podal kazensko ovadbo.

Kakšne je trenutno stanje? Konec februarja je sodišče objavilo, da je tretji sklep o uvedbi stečajnega postopka pravnomočen. Tako je Agroind končno zares v stečaju. Vendar pa še nima stečajnega upravitelja, saj so se na ponovno imenovanje Andreja Prdana ukrajinski lastniki pritožili. Mnenje k njihovi pritožbi morajo podati še predstavniki delavcev, ki so predlagali stečaj.

Po besedah Kramarja delavci v pritožbi lastnikov ne vidijo nobenega resnega argumenta, zaradi katerega Prdan ne bi mogel biti stečajni upravitelj. Kot je dejal, so argumenti lastnikov proti Prdanu neutemeljeni. Očitajo mu, da sta bila razveljavljena že dva stečaja, ki ju je vodil (očitek je po Kramarjevih besedah nesmiseln, ker se odločitev pritožbenega sodišča ni nanašala na njegovo delo); da je kot stečajni upravitelj umaknil predlog za imenovanje revizorja (v resnici predlog ni bil utemeljen); da je preklical že sklicano skupščino lastnikov (to je bila njegova pristojnost in dolžnost, saj skupščina ni več upravljala podjetja) in podobno. Delavci menijo, da gre samo za ponoven poskus zavlačevanja postopka. Kramar je na osnovi sodne prakse prepričan, da bo sodišče pritožbo lastnikov na imenovanje Prdana zavrglo. Potem bo lahko stečajni postopek normalno stekel, kar je zelo pomembno. Ker Agroind še vedno posluje, ga bo lahko stečajni upravitelj kupcem ponudil kot delujoče podjetje. Znano je, da je na dražbah za podjetja, ki še opravljajo svojo dejavnost in poslujejo, mogoče iztržiti znatno večjo kupnino, kot za razprodajo podjetij po delih, ki sta jih že prekrila prah in rja. Če bi stečajnemu upravitelju uspelo Agroind v stečaju dobro prodati, se lahko delavci in drugi upniki nadejajo, da bodo dobili svoje terjatve vsaj delno poplačane.

Uvedba in kasnejša razveljavitev dveh stečajev je povzročila težave tudi delavcem, ki so po prvi uvedbi stečajnega postopka dobili odpoved in se prijavili na zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe. Dejansko bi jih po razveljavitvi stečajnega postopka lastniki Agroinda morali zaposliti nazaj, vendar, kot je povedal Kramar, lastniki niso sledili pozivu sindikata, delavci sami pa se niso odločili za tožbo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Enako velja za obdobje po drugem stečaju.

Dejansko so delavci iz tega postopka izšli prikrajšani za skoraj leto dni delovne dobe, kar ta hip najbolj občutijo starejši delavci, prej kot slej pa bo to leto manjkalo vsem. Kot je dejal Furlan, delavci razmišljajo, ali in kako bi od odgovornih v državi zahtevali in izterjali vse tisto, za kar so jih s svojim neodgovornim ravnanjem prikrajšali.
V Agroindu v stečaju trenutno dela 21 delavk in delavcev. Nekaj nekdanjih delavcev Agroinda si je že uspelo najti nove zaposlitve, večina pa je še na zavodu za zaposlovanje. Skupaj z vinogradniki iz vinorodnega območja upajo, da bo stečajnemu upravitelju uspelo podjetje prodati čim prej, zagotovo pa pred jesenjo. To je pravzaprav poglavitni pogoj za ohranitev in razvoj vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini.

T. K.

 

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!