Pobuda sindikata SOPS – Poziv k obravnavi diskriminacije delavcev (staršev), zaposlenih v zasebnem sektorju

22. 8. 2019

Objavljamo pobudo Sindikata obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) o takojšnji obravnavi vprašanja diskriminacije otrok in staršev, zaposlenih v zasebnem sektorju.

Spoštovani,

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) kot najstarejši sindikat v državi, predstavnik več kot 140.000 delavcev, zaposlenih v malem gospodarstvu, daje pobudo takojšnji obravnavi vprašanja diskriminacije otrok in staršev – zaposlenih v zasebnem sektorju.

SOPS omenjeno neenakost staršev – delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju vidi v odločitvi Vrhovnega sodišča RS, ko je to zaradi spremstva prvošolca v šolo priznalo dodatni dan plačane odsotnosti z dela celotnemu javnemu sektorju.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije sicer odločno podpira odločitev vrhovnega sodišča v sodbi VIII Ips 35/2018, ko to pravi, da je spremstvo prvošolca na njegov prvi šolski dan »neodložljiv opravek …, ki ga ni mogoče odložiti na kasnejši čas. Gre za izredne dogodke, ki po naravi stvari zahtevajo prisotnost posameznika in ki se jih ne da odložiti … Gre za enkraten, neodložljiv dogodek, pri katerem se od staršev družbeno pričakuje, da ta dan v šoli preživijo s svojim prvošolcem.«

SOPS torej meni, da je družbena tema, ki jo v tem dopisu naslavljamo, tako pomembna, da zasluži takojšnjo obravnavo na Ekonomsko – socialnem svetu in hkrati predstavlja apel ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da preuči in sprejme ukrepe, da se diskriminacija  delavcev – staršev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju, nemudoma odpravi.

Stališče našega sindikata je, da morajo imeti vsi otroci (in njihovi starši) enake možnosti in pravice, kar s trenutno veljavno delovnopravno zakonodajo ni omogočeno, saj odločitev o tej pravici prepušča vsakokratni (samo)volji posameznega delodajalca (ali delodajalskih organizacij, predstavnikov zasebnega sektorja).

Ob tem je treba poudariti, da je Sindikat obrti in podjetništva Slovenije v času pogajanj za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, predlagal umestitev enake dikcije v omenjeno kolektivno pogodbo (40. člen KPop), kar so predstavniki delodajalcev odločno zavrnili.

Obrtno – podjetniška zbornica Slovenije (OZS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS – GIZ) so v svojem odzivu na izhodišča, ki jih je pripravil Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (izhodiščni predlog kot vsebina, na podlagi katere stečejo pogajanja), zapisali, da gre za nesprejemljiv predlog in s tem zavrnili pogajanja za spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, s svojim dejanjem pa povzročili, da bo po oseminštiridesetih letih socialnega miru in obstoja najstarejše kolektivne pogodbe zasebnega sektorja največji del zasebnega sektorja ostal brez najpomembnejšega, dejavnosti specifičnega delovnopravnega akta.

Na podlagi zapisanega je ob dejstvu, da niti OZS niti ZDOPS – GIZ nista pripravljeni vstopiti v pogajanja za sprejem splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo niti za sklenitev nove Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo, (za začetek) smiselna sprememba oziroma dopolnitev 165. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in nasl.), ki bi to pravico, t. j. pravico do dodatnega dneva plačane odsotnosti z dela zaradi neodložljivih opravkov, kot je določeno npr. v 29. členu Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, zaradi spremstva otroka v šolo, razširila na vse zaposlene v Republiki Sloveniji.

Sprememba zakona o delovnih razmerjih in aktivna vloga ministrstva, ki bi to anomalijo zaznalo kot nedopustno, je torej nujno potrebna, saj bi s tem ukrepom na sistemski ravni onemogočili samovoljno odločanje posameznikov (delodajalcev zasebnega sektorja) o pravici, ki jo je drugim zaposlenim (v negospodarstvu) priznalo Vrhovno sodišče RS.

Spomnimo, da je odločitev Vrhovnega sodišča RS bila sicer sprejeta v zvezi z določbo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (četrta alineja prvega odstavka 38. člena pogodbe, Uradni list RS, št. 15/94 in nasl.), vendar je ob tem treba izpostaviti, da podobno določbo vsebujejo tudi nekatere druge kolektivne pogodbe. Med drugim Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, ki v tem delu velja za vse javne uslužbence, kar pomeni, da je Vrhovno sodišče priznalo enotno pravico za celoten javni sektor.

Na Ekonomsko socialni svet in ministrstvo za delo se kot socialni partner obračamo s pisnim predlogom in utemeljitvijo ter zahtevamo;

• da se pobuda Sindikata obrti in podjetništva Slovenije umesti na točko dnevnega reda ESS v najkrajšem možnem času,
• da jo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skupaj s predstavniki vseh sindikalnih central enotno podpre,
• ter da se sprejmejo rešitve, ki bodo (enotno) v korist vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji.

Z omenjenim ukrepom sprememb oziroma dopolnitev obstoječe zakonodaje se mora nemudoma prekiniti socialna neenakost zaposlenih v gospodarstvu in njihovih otrok.

Ana Čermelj, generalna sekretarka SOPS

Pobuda sindikata obrti in podjetništva je dostopna tudi tukaj: Javna pobuda SOPS – odprava družbene slepote do diskriminacije delavcev (staršev), zaposlenih v gospodarstvu