Kaj od nove vlade na področju upokojevanja pričakuje ZSSS?

10. 1. 2019

Upokojevanje in pokojnine tudi letos ostajata pomembni temi, med drugim je v novem letu za vse, ki se želijo upokojiti, nastopilo nekaj novih pogojev. Več o spremembah je mogoče prebrati v nedavnem sporočilu za javnost Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) Spremembe na področju invalidskega in pokojninskega zavarovanja v letu 2019, ki ga delimo tukaj.

Kaj pa od vlade Marjana Šarca na področju upokojevanja v prihodnosti pričakuje ZSSS?

Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu in strokovnjakinja za socialno politiko in socialna zavarovanja, odgovarja, da so pričakovanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zapisana v dokumentu, ki ga je konec junija 2017 na svoji seji potrdil Ekonomsko-socialni svet, imenuje pa se Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji.

Izvršna sekretarka pojasnjuje, da je takratna ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak namreč sporočila, da na podlagi Bele knjige o pokojninah iz aprila 2016 ne bo pripravila predloga svoje pokojninske reforme. »Morda je menila, da ji je za to ostalo premalo časa do konca mandata Cerarjeve vlade. A v obdobju od junija 2016 do konca meseca marca 2017 je med socialnimi partnerji potekala intenzivna razprava glede posameznih ukrepov Bele knjige o pokojninah.  Da ne bi šlo vse delo v nič, smo formalno zapisali glede katerih izhodišč za pokojninsko reformo smo se delodajalci in sindikati kljub različnim interesom le uskladili. To smo želeli sporočiti tudi lani izvoljeni vladi in poslancem, ki nam bodo nedvomno pripravili naslednjo pokojninsko reformo,« je povedala strokovnjakinja.

Dolgoročnejše odločitve je treba sprejeti

Skupaj so zapisali, da naj bodo vse bodoče spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja izvedene premišljeno, ob širšem družbenem konsenzu in v soglasju s socialnimi partnerji, ter da morajo temeljiti na izhodiščih in temeljnih načelih, ki so že zgodovinsko vgrajena v slovenski pokojninski sistem, kot so načela solidarnosti, vzajemnosti, obvezne vključitve v prvi pokojninski steber in podobno. Lučka Böhm pravi: »Nova zakonodaja naj bo sprejeta najkasneje do izteka vseh prehodnih obdobij veljavnega ZPIZ-2, uveljavljena pa naj bo postopoma in z dogovorjenimi prehodnimi obdobji ter ob spoštovanju ustavnega načela pravne države. Na takšen način bi se zagotovila predvidljivost sistema ter varstvo pridobljenih in tudi pričakovanih pravic. Opredelili smo se glede 70-odstotne nadomestitvene stopnje (gre za razmerje med prvo pokojnino in zadnjo plačo – danes je 60-odstotno) in zahtevali posebno občutljivost pri odmeri ženskih pokojnin zaradi razlik med spoloma, ki obstajajo oziroma bodo obstajale na trgu dela.« Formula za usklajevanje pokojnin mora biti po posvetovanju s socialnimi partnerji vnaprej sistemsko določena, in sicer tako, da preprečuje posege v njeno ureditev ter zagotavlja ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin. Pri tem je po mnenju strokovnjakinje treba upoštevati dejstvo, da tudi upokojenci prispevajo h gospodarski rasti in so tako upravičeni do njenih pozitivnih učinkov. »Ta izhodišča so torej med delodajalskimi organizacijami in sindikati usklajena. Od Šarčeve vlade pričakujemo, da jih zato sliši in upošteva. Na srečo bo pokojninska blagajna finančno vzdržna najmanj do leta 2025, ampak to ni izgovor, da bi odložili sprejemanje dolgoročnejših odločitev, kot je storila Cerarjeva vlada, ki ni pripravila zakona o rezervnem demografskem skladu in kljub Beli knjigi o pokojninah tudi ne pokojninske reforme,« je še povedala izvršna sekretarka.