Kampanja »VARNO DELO NA SONCU«

12. 7. 2017

Junija 2017 se je začela slovenska kampanja »VARNO DELO NA SONCU«, za katero organizator Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (KIMDPŠ), načrtuje, da bo v naslednjih 20 letih postala stalnica, dokler vsi delodajalci in delavci ne bomo osveščeni o tveganjih za poklicno zdravje zaradi sevanja ultravijoličnih (UV) sončnih žarkov na delovnih mestih na prostem. Kampanji se pridružuje tudi strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu.

Delavci (gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, kmetje, vrtnarji, ribiči, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, poštarji, branjevke, gozdarji, solinarji, vozniki, varnostniki na parkiriščih, policisti, vojaki in še mnogi drugi), ki svoje delo opravljajo na prostem, so prek celega leta izpostavljeni UV sevanju sončnih žarkov.

UVA ultravijolično sevanje stara kožo, UVB sevanje pa na izpostavljeni koži povzroča opekline in posledično okvare DNK oziroma mutacije kožnih celic. Mutacije se nikoli do konca ne pozdravijo in lahko povzročijo kožnega raka (v Sloveniji za kožnim rakom vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega 700 za melanomom kot najnevarnejšo obliko; letno pri nas zaradi kožnega raka umre vsaj 150 bolnikov).

Kožni rak je na slovenskem seznamu poklicnih bolezni razvrščen pod številko 36 med boleznimi, ki jih povzročajo neionizirna sevanja (ultravioletno, infrardeče, lasersko, mikrovalovno, električno in magnetno polje).

Kampanja je bila predstavljena na strokovnem srečanju »VARNO DELO NA SONCU«, ki so ga poleg KIMDPŠ pripravili še Društvo varnostnih inženirjev Ljubljana in Združenje slovenskih dermatovenerologov (Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa je pripravil preventivni program »Varno s soncem«, namenjen zlasti predšolskim otrokom in šolarjem).

Cilja kampanje »VARNO DELO NA SONCU« sta:

– Zaščita delavcev pred škodljivimi učinki ultravijoličnega (UV) sevanja za razvoj kožnih bolezni (npr. poklicni kožni rak),

– Preprečevanje težav zaradi dela na visoki temperaturi (npr. toplotni udar).

UREDITEV V SLOVENIJI

V Sloveniji ni predpisa, ki bi podrobneje določal, kako naj delodajalec poskrbi za varno delo na delovnih mestih, ki se opravljajo na prostem, in kjer so torej delavci izpostavljeni sončnim žarkom. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (UL RS 89/1999, 39/2005, 43/2011) v 93. členu določa zgolj, da je treba, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da so zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi, podrobnosti so prepuščena delodajalčevi iznajdljivosti. Sončne žarke pravilnik omenja zgolj v zvezi z zasenčenjem oken, da ne padajo neposredno na delovna mesta v zaprtih delovnih prostorih, zaščita pred visokimi temperaturami je omenjena zgolj za delovna mesta v zaprtih prostorih. Zunanjo temperaturo omenja zgolj v 94. členu, kjer določa, da mora delodajalec delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na stalnem delovnem mestu na prostem, med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 ˚C.

Zato je strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovila poziv za ustrezno dopolnitev pravilnika.

ČE PRI DELODAJALCU OBSTAJAJO DELOVNA MESTA NA PROSTEM, MORA ZANJE OCENITI TVEGANJA ZARADI UV SEVANJA SONČNIH ŽARKOV

Delodajalec pa je ne glede na pomanjkljivost ureditve po zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, UL RS 43/2011) dolžan v svoji listini »izjava o varnosti z oceno tveganja« pisno oceniti vsa tveganja, ki so jim delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni. Mednje nedvomno sodi tudi tveganje za nastanek poklicnega kožnega raka.

Torej bi morali tudi za delovna mesta, kjer se delo opravlja na prostem, v izjavi o varnosti z oceno tveganja oceniti tveganje zaradi UV sevanja in na tej podlagi delavcem zagotovi usposabljanje o tveganju, poskrbeti za preventivne ukrepe in na zunanjih deloviščih dnevno objavljati UV indeks. Delodajalec mora v skladu s 36. členom ZVZD-1 v oceni tveganja tudi določiti ciljane preventivne zdravstvene preglede glede na ocenjena tveganja, prav tako mora v skladu z 38. členom ZVZD-1 zagotoviti usposabljanja delavcev za varno delo na soncu.

Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu naj zato preveri, ali pri njegovem delodajalcu obstajajo delovna mesta na prostem in ali je zanje delodajalec ocenil tveganje zaradi škodljivih UV žarkov ter ali je določil preventivne ukrepe pred njimi. V nasprotnem je treba dati pobudo za dopolnitev delodajalčeve ocene tveganja.

NEVARNOSTI SONČNIH ŽARKOV

Delavci, ki delajo na prostem, so izpostavljeni nevarnim UV sončnim žarkom zlasti poleti, ko je UV indeks visok. Zato je sedaj primeren čas za tovrstno informiranje. UV sevanje pa je seveda nevarno vse leto.

Posledice škodljivih učinkov UV žarkov:
– siva mrena, kožni rak na vekah, poškodbe očesne mrežnice,
– prezgodnje staranje kože,
– sončne opekline,
– kožni rak.

UV sevanja ne občutimo in ne vidimo, občutimo in vidimo pa njegove posledice. UV sevanje kvari DNK, povzroča mutacijo kožnih celic, zato ne smemo podcenjevati dolgoročnih učinkov UV sevanja. Nekaj o jakosti UV sevanja pove UV indeks. Tudi delodajalec mora delavce usposobiti o UV indeksu in njegovem pomenu. UV indeks najdete pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), kjer lahko izveste veliko o vremenu.

Na UV indeks vpliva več dejavnikov:
1. Letni čas: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu, a UV indeks je lahko nevarno visok tudi v drugih letnih časih – npr. pozimi v visokogorju!  Skozi oblake ali meglo prodre do 80 % UV sevanja;
2. Ura v dnevu: najvišje vrednosti UV sevanja so poleti ob sončnem vremenu med 9. in 15. uro, ko prejmemo 75 % dnevne količine UV sevanja;
3. Nadmorska višina: Vsakih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10 % do 20 %;
4. Odbojnost od površine (voda, sneg, led, pesek …), oblaki/megla:
• vse vodne površine odbijejo 10 do 30 % vpadnih UV žarkov,
• sneg odbije 80 % vpadnih UV žarkov.

POKLICNEGA KOŽNEGA RAKA JE MOGOČE PREPREČITI Z DELODAJALČEVIMI PREVENTIVNIMI UKREPI. STROKA PRIPOROČA NASLEDNJE UKREPE:

– skrajšanje izpostavljenosti najbolj močnemu soncu med 10. in 16. uro (npr. z zgodnejšim začetkom dela, deljenim delavnikom, opravljanjem težjih del v zgodnjih jutranjih urah, kombinacijo dela na prostem in v zaprtih prostorih, omogočanjem dela v senci, pogostejšimi odmori v senci ipd.);
– opremo delovišč s hladilniki za osvežilne napitke; ustvarjanje sence nad deloviščem (s senčniki/paviljoni/ponjavami, po možnosti premičnimi);
– zagotavljanje neprosojnih pokrivnih oblačil (z ovratnikom, dolgimi rokavi in hlačnicami, širokokrajna pokrivala, sončna očala tudi s stransko zaščito oči);
– zagotavljanje zaščitnih krem z zaščitnim UV faktorjem najmanj 30, pri čemer naj bodo kreme le dopolnitev;
– sporočila in opomniki na delovišču (npr. objava UV indeksa)