Delavski boj med epidemijo 6: Komunalni delavci in varnostniki med koronakrizo niso počivali
23. 7. 2020
Koronakriza je razgrnila, da so delovna mesta, ki so pogosto prezrta, še kako pomembna za nemoteno delovanje družbe kot celote. Med takšna sodijo tudi delovna mesta v komunalni dejavnosti, ki obsegajo preskrbo s pitno vodo, pogrebne storitve, čistilne naprave in upravljanje komunalnih storitev, zbiranje in odvoz smeti.
Čeprav gre za pogosto prezrte poklice, ki v družbi ne dobijo priznanja, so med najpomembnejšimi za nemoteno delovanje naših družb. »Gre za izjemno zahtevno delo,« pove Majda Marolt, predsednica Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS), in nadaljuje, da »nam zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, od čiste pitne vode do čistega okolja«. Med koronakrizo se za razliko od nekaterih drugih poklicev niso srečevali s pomanjkanjem zaščitne opreme: »Seveda so bile težave z nabavo, ampak tako drastičnega pomanjkanja, kot smo ga lahko zasledili drugod, npr. v dejavnosti zasebnega varovanja, tu ni bilo. Njihovo delo namreč že tako zahteva posebno zaščitno opremo pri opravljanju določenih nalog. Pri kanalizaciji so prisotna nevarna dela in možnost umazanije ter infekcij, zato morajo biti zaščiteni. Pri upravljanju vodnih virov morajo paziti na čistočo. Že brez razglašene pandemije je v tej dejavnosti veliko nevarnosti,« pojasnjuje.
Jabolko navdiha za »komunalce«
Prejšnji teden so zaposleni v komunalni dejavnosti za uspešno opravljeno delo ob prvem valu epidemije dobili tudi jabolko navdiha, ki ga podeljuje predsednik republike Borut Pahor. »Delavke in delavci si ne zaslužijo samo nagrade v simbolnem, ampak tudi v materialnem smislu. Največja nagrada za ’komunalce’ bi bila nadgradnja pravic zaposlenih v kolektivni pogodbi dejavnosti. Tudi na plačnem delu kolektivne pogodbe bi moralo priti do sprememb na bolje,« ob tem razmišlja predsednica SKVNS in nadaljuje: »Kot družba smo v tem času, ki ni bil prijazen do vseh nas, spoznali, da morajo te službe ostati javne in v lasti lokalnih skupnosti. Še kako so pomembne za celotno družbo in tudi v prihodnje moramo graditi na kvaliteti, znanju in naraščajočih potrebah na tem področju.«
30 let boja za pravice
SKVNS je 26. junija letos praznoval trideseto obletnico obstoja. »Ker je s praznovanjem sovpadal čas pandemije, se na to nismo posebej pripravljali. Večji dogodek pripravljamo septembra. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujem vsem našim članicam in članom, ker nas podpirajo in se skupaj z nami borijo za izboljšanje socialnega in materialnega položaja v vseh naših dejavnostih,« je ob tej priložnosti dejala predsednica sindikata. Spomnila je, da so letos uspešno zaključili akcijo zbiranja podpisov in dosegli spremembe zakona za višje plačilo stroškov prehrane zaposlenih v javnih podjetjih. Delavci v javnih podjetjih so na leto prejeli kar okoli 340 evrov regresa za prehrano manj od zaposlenih v zasebnih podjetjih. Z novim zakonom so to nesmiselno razlikovanje odpravili. »Zbiranje podpisov in s tem povezane aktivnosti so se odrazile tudi v povečanju števila članov sindikata. Videli so, da nekaj naredimo in da združeni lahko spreminjamo zadeve. V prihodnje želimo rasti še naprej,« je ob okroglem jubileju še dejala Majda Marolt.
Jeseni pogajanja
Septembra socialne partnerje v komunalni dejavnosti čakajo pogajanja o novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Predvidena so sicer bila že za začetek leta, vendar so delodajalci za pogajanja želeli več časa. »Šele jeseni se bomo tako prvič sestali in videli, kakšna so izhodišča delodajalske strani,« pove Mojca Brinovec, predsednica sindikata republiškega odbora komunalne dejavnosti, ki obenem izraža bojazen, da bodo delodajalci želeli krčiti pravice delavcev: »Na to ne bomo pristali. Za njih so bili vedno problematični dodatki na plačo, kot je dodatek na delovno dobo in stalnost kakor tudi za posebne pogoje dela. Želeli smo, da se obstoječa kolektivna pogodba podaljša do sklenitve nove, vendar na drugi strani za to ni posluha. Težko je namreč verjeti, da bo v času, ki nam je ostal na voljo, prišlo do sklenitve nove pogodbe.«
Dodatek za delovno dobo
V SKVNS opažajo nepravilnosti pri ustreznem priznavanju in izračunavanju dodatka za delovno dobo. Višina tega dodatka se ne sme določati na podjetniški ravni, lahko pa se določa na ravni dejavnosti. Zakon o delovnih razmerjih določa, da zaposlenim pripada dodatek najmanj v višini 0,5 odstotka od osnovne plače za vsako skupno leto delovne dobe (ne samo pri zadnjem podjetju).
Plačilo za nadurno delo
Glavni namen dodatka za nadurno delo je, da se nadure plačajo več, ne pa manj kot redne ure. Osnova za izračun dodatka je osnovna plača delavca. Plačilo za nadurno delo pomeni plačilo, kakršno bi delavec v tistem obdobju prejel za delo, opravljeno v rednem delovnem času, vključno z dodatki (kar v konkretnem primeru pomeni osnovno plačo, povečano vsaj za dodatek za skupno delovno dobo in dodatek za delovno uspešnost ter dodatek za stalnost). Poleg tega mu pripada še dodatek za nadurno delo v višini 30 odstotkov, ki pa se odmerja zgolj od osnovne plače.
Majda Marolt pričakuje, da bodo pravice delavcev po novi kolektivni pogodbi nadgrajene: »Glede na dejstvo, da so komunalni delavci odigrali ključno vlogo pri nemotenem zagotavljanju življenjskih pogojev, smo optimistični. Tudi druga stran bi to morala znati prepoznati. Skupaj želimo zato skleniti novo kolektivno pogodbo dejavnosti, ki bo nagradila zahtevno delo komunalnih delavcev v času pandemije.« Več bo torej znanega jeseni, ko se bodo, če ne bo razglašenega drugega vala epidemije, začela nova pogajanja.
Želijo si nove tarifne pogodbe
V SKVNS tudi v dejavnosti poslovanja z nepremičninami jeseni pričakujejo pogajanja za tarifni del kolektivne pogodbe dejavnosti, ki je od leta 2016 sklenjena za nedoločen čas. V SKVNS tudi v dejavnosti poslovanja z nepremičninami pričakujejo pogajanja. »Seveda si želimo tudi v tej dejavnosti nadgradnjo kolektivne pogodbe dejavnosti in s tem izboljšanje socialnega in materialnega položaja zaposlenih v teh dejavnostih,« glede aktivnosti na tem področju pove Majda Marolt.
Ugodnosti za člane SKVNS
Članstvo v sindikatu prinaša številne ugodnosti. V sindikatu so med drugim oblikovali poseben sklad za solidarnostno pomoč svojim članom. Vanj se stekajo tudi sredstva iz naslova dohodninskih donacij, ki jih lahko vsako leto dohodninski zavezanci namenijo SKVNS do višine 0,5 odstotka svoje dohodnine. Vsak član ima možnost pridobitve brezobrestnih povratnih sredstev v višini 500 evrov. Ob socialni stiski ali elementarni nesreči (požaru, toči, poplavi ipd.) je vsak član v skladu s pravilnikom upravičen tudi do solidarnostne pomoči. Za svoje člane je SKVNS iz svojih sredstev že pred časom sklenil tudi zavarovanje zaradi nezgodne smrti, invalidnosti ali smrti zaradi bolezni. SKVNS pa je sklenil tudi krovno pogodbo »za težke bolezni in operacije« ter za »specialiste/specialiste plus in zdravila«, na podlagi katere lahko podružnice same sklenejo ugodnejša zavarovanja za svoje članice in člane ali pa za to prepričajo delodajalca. SKVNS članom omogoča tudi brezobrestna povratna sredstva. Kartica ugodnosti ZSSS pa je še ena ugodnost članstva v sindikatih dejavnosti, povezanih v ZSSS. S pomočjo kartice lahko njeni imetniki ugodneje kupujejo različne izdelke in storitve.
Varnostniki med epidemijo niso mirovali
Sindikalnih aktivnosti v letošnjem letu ne zmanjka tudi na področju zasebnega varovanja. Prekinila jih je sicer epidemija, zato pa so imeli varnostniki tudi v njenem času obilico dela. Sindikat pa je svoje aktivnosti spet okrepil ob koncu epidemije.
Pred tem so se, kot že vrsto let, srečevali s članstvom po celotni Sloveniji. »Naši člani se radi srečujejo na teh, zdaj že tradicionalnih srečanjih. Vsako leto se udeležba povečuje. Še posebej smo bili presenečeni nad številčnostjo v Ljubljani,« pojasnjuje predsednik republiškega odbora Sindikata dejavnosti zasebnega varovanja Bernhard Mraz. Po vrsti srečanj so morali odpovedati marčevsko druženje v Novi Gorici, ker je bila takrat že razglašena epidemija. Srečanje so nato organizirali junija.
Veliko kršitev v dejavnosti zasebnega varovanja
Namen tovrstnih druženj je ponujanje informacij, ki jih delavci na svojem delovnem mestu ne morejo dobiti. Predsednica SKVNS Majda Marolt meni, da je bila udeležba letos tako velika tudi zaradi novega izračuna minimalne plače. »Glede tega je bilo veliko vprašanj. Največ nezadovoljstva pa je glede doplačil do minimalne plače, ker so osnovne plače prenizke. Nizke osnovne plače pomenijo nizke dodatke k osnovni plači. Z dvigom minimalne plače so se v večini primerov le povečala doplačila do minimalne plače.« Ob tem predsednica SKVNS še pove, da na srečanjih večjih nepravilnosti pri izplačilih minimalne plače niso odkrili. »Zaznali smo napake pri obračunu povračil stroškov prevoza na delo in dodatku za skupno delovno dobo, ki je bil ponekod urejen v podjetniški kolektivni pogodbi tako, da je šlo samo za dodatek na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, kar je po mnenju sindikata nezakonito. V nekaterih podjetjih pa dodatka za delovno dobo sploh niso izplačevali,« pove o kršitvah.
Kot pravi, je bilo veliko kršitev povezanih tudi z delovnim časom: »Delavci delajo več ur, kot določa zakonodaja. Ravno se soočamo s primerom, kjer je delodajalec dal delavcu odredbo, da mora poleg osmih ur na delovnem mestu, z enourno prekinitvijo, delati še deset ur, od 17. ure do pete ure zjutraj, na drugem delovnem mestu,« šokantne zahteve delodajalcev opisuje Majda Marolt.
Pohvale za njihovo delo
Mraz poudari, da se je v težkih časih pandemije pokazalo, kako pomembna je dejavnost zasebnega varovanja: »Vsaka trgovina in vse druge organizacije, ki so delovale v času pandemije, so v delovni proces vključevale tudi varnostnike. Skrbeli so za spoštovanje pravil, primerno razdaljo, razkuževanje rok ipd. Veliko je bilo nezadovoljstva ljudi, ki so ga bili nato deležni varnostniki. Za svoje delo, ki so ga opravili v težkih razmerah, si zaslužijo pohvale in zahvalo.« Obenem izpostavi, da se po drugi strani ob zahtevah po boljših delovnih pogojih in višjih plačah pojavljajo vedno novi izgovori delodajalcev.
Želijo novo pogodbo dejavnosti
V sindikatu si že nekaj časa namreč želijo podpisati celovito kolektivno pogodbo dejavnosti zasebnega varovanja. Obstoječa pogodba je bila podpisana leta 2016. »Kar deset let smo potrebovali, da smo podpisali to delno pogodbo, ki ni bila nikoli izpopolnjena. Takrat sta zbornica zasebnega varovanja in naš sindikat jasno izpostavila, da so v prvem delu določeni nočni, nedeljski in praznični dodatki. Za vse drugo smo se dogovorili, da bomo pogodbo od februarja do decembra 2016 dopolnili. Žal ni bilo tako in kolektivna pogodba je do danes ostala v okrnjeni obliki,« opisuje Mraz. Zato sedaj zahtevajo nova pogajanja: »Pripravili bomo osnutek kolektivne pogodbe dejavnosti in jo v najkrajšem času poslali na Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja (ZRSZV) in tudi na Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Podjetniško trgovsko zbornico (PTZ). Če socialni partnerji ne bodo sprejeli ponujene roke in skupne poti, bomo iskali drugo pot. Pripravljen imamo tudi plan B.«
»Nikoli ne veš, kdaj boš potreboval sindikat«
Dobre izkušnje s članstvom v sindikatu je opisala tudi Rada Cvijanović iz Aktive Varovanja, ki ji je sindikat priskrbel solidarnostno pomoč in izrabo dopusta, ki ji po zakonu pripada. »Sindikat mi je pomagal, ko sem bila zaradi bolezni odsotna štiri mesece. Predsednik Bernhard Mraz mi je ob tem namenil lepe besede ter mi pomagal urediti solidarnostno pomoč. Pomagal pa mi je tudi pri zagotavljanju ustreznega števila dni dopusta. V podjetju so mi namreč zatrdili, da mi je lanskoletni dopust propadel, ker sem bila bolniško odsotna. Po posredovanju predsednika pa smo uredili, da bom lahko izkoristila šest dni lanskega dopusta, ki mi je zaradi bolniške odsotnosti še vedno pripadal. Že en dan dopusta mi veliko pomeni, da se lahko spočijem,« pove in doda: »Z našim sindikatom sem zelo zadovoljna, tudi drugim bi priporočila, da se včlanijo v sindikat, saj nikoli ne veš, kdaj boš za pomoč potreboval sindikat,« je še dejala Rada Cvijanović, sicer tudi redna bralka Delavske enotnosti.
Prosignal z novo podjetniško kolektivno pogodbo
Mraz pove, da ponekod socialni dialog poteka bolje: »Vesel sem, da je Prosignal podpisal podjetniško kolektivno pogodbo. S tem sledijo podjetjem, kot je Aktiva varovanje, ki ima socialni dialog urejen. V novembru lani smo namreč v tem podjetju podpisali prenovljeno podjetniško pogodbo. Tudi regres je bil letos izplačan pravočasno in v enkratnem znesku.« Predsednik sindikata Prosignal Zvonko Hribernik dodaja, da se s skupnimi močmi in socialnim dialogom lahko doseže dogovor. »S podjetniško kolektivno pogodbo, o kateri smo se pogajali približno dve leti, smo višino nadomestila za prehrano dvignili na 4,20 evra, na 0,14 evra pa smo dvignili še kilometrino. Tudi vsi dodatki za delovno dobo so ostali, kot tudi jubilejne nagrade, ki jih po zakonu o delovnih razmerjih ni več. Prav tako pa smo nekoliko zvišali osnovne plače.«
Pridobili certifikat
Vzroki za podpis pogodbe pa se, kot pravi Hribernik, skrivajo tudi v migracijah delavcev v podjetja z boljšimi pogoji dela in v dejstvu, da vsa tri združenja delodajalcev (podpisnikov kolektivne pogodbe v dejavnosti zasebnega varovanja) še vedno blokirajo sklenitev celovite kolektivne pogodbe dejavnosti. Podjetje Prosignal po njegovih besedah gradi tudi na pripadnosti zaposlenih kolektivu: »Novembra lani je direktor organiziral strokovno ekskurzijo na območje Kočevske Reke za tiste, ki so v podjetju zaposleni vsaj 15 let. Tam smo se lahko med drugim preizkusili tudi v streljanju z orožjem. Na koncu pa smo se družili v prijetnem gostinskem ambientu. Kot obljublja direktor, bomo imeli takšna druženja, ki jih pred tem ni bilo, vsako leto,« še opiše spremembe na bolje. Pohvali se tudi s podatkom, da je podjetje dobilo certifikat za upravljanje varnostno-nadzornega centra, ki je ena izmed najpomembnejših licenc v panogi: »Takšen certifikat ima pri nas le nekaj podjetij in za nas pomeni srce podjetja, na center se bodo sedaj lahko priključila tudi ostala podjetja,« še izpostavi Hribernik.
Matej Klarič
Delavska enotnost
To besedilo je v obliki dveh posamičnih člankov z naslovoma Brez javnih služb bi se življenje ustavilo in Varnostniki med epidemijo niso mirovali izšlo v najnovejši, drugi julijski številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.
Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!
Preberite še:
Delavski boj med epidemijo 5: Izpostavljeni delavci so bili pogosto po krivici spregledani
Delavski boj med epidemijo 3: Kako je novi koronavirus »okužil« kulturo in šport
Delavski boj med epidemijo – Veliko intervencij sindikatov dejavnosti
Nalagam ...