Za javno zdravstvo! – Medicina dela mora biti javna storitev

9. 11. 2020

Nepojmljivo in nesprejemljivo je, da je medicina dela, ki bi morala biti pomemben soustvarjalec varnega in zdravega dela, v Sloveniji po večini pozasebljena dejavnost, z zasebnimi interesi in »računico«. V času letošnje zdravstvene krize se je to še posebej pokazalo kot problematično. Predsedstvo ZSSS je zato že na začetku poletja zahtevalo sistemsko preureditev vloge medicine dela.

Medicina dela v času epidemije ni delovala v skladu s pričakovanji ZSSS, zato je naša organizacija takoj po prvem valu zahtevala sistemske spremembe njene vloge. Sporočilo predsedstva ZSSS je jasno: »Varnost in zdravje pri delu je v skladu z ustavo in slovenskimi strateškimi dokumenti javni interes, kar pomeni, da to ne more biti tržna dejavnost, pri kateri država nima nadzora nad tem, ali se javni interes uresničuje. Treba je sistemsko odpraviti konflikt interesov, zaradi katerega izvajalci medicine dela ne morejo ravnati v skladu z doktrino svoje stroke. Za vodenje učinkovite državne politike na področju poklicnega zdravja je treba začeti sistematično zbiranje podatkov o dejanskem stanju poklicnega zdravja na ravni delodajalca.«

Na podlagi tega ZSSS zahteva:

• da izvajanje medicine dela postane javna služba. Vzpostavi naj se javna zdravstvena mreža izvajalcev medicine dela, v katero naj bodo vključeni izvajalci tako iz zdravstvenih domov kot zasebnih ambulant. Izvajalci medicine dela morajo postati nadzorniki nad tem, ali se izvaja javni interes na področju poklicnega zdravja delavcev. Njihovo delo naj bo financirano iz delodajalčeve prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki naj se diferencira glede na število nezgod pri delu in poklicnih bolezni pri posameznem delodajalcu;
• odpravo blokade zaradi nesposobnosti medresorskega sodelovanja ministrstev, pristojnih za delo in za zdravje, ki neuspešno koordinirata skupne aktivnosti;
• pripravo novih predpisov ali posodobitev obstoječih, ki urejajo vlogo medicine dela.

Področje naj se ureja s sodelovanjem socialnih partnerjev na ekonomsko-socialnem svetu, se glasi še dodatno stališče ZSSS.

Epidemija razgalila, kaj se dogaja v medicini dela

Kljub razglašeni epidemiji je marca letos brez ustrezne zaščite in ukrepov naprej delalo na stotisoče delavk in delavcev. Ti so bili zaradi pomanjkanja informacij in dialoga v strahu za svoje zdravje ter življenje. Člani sindikatov, povezanih v ZSSS, so takrat zaskrbljeni opozarjali na razlike med ukrepi proti širjenju okužbe v javnih prostorih ter na delovnih mestih v proizvodnji in storitvah.

Ko bi morali v zgodbo aktivno vstopiti izvajalci medicine dela, teh po večini ni bilo nikjer, še več, mnogi so bili kot zunanja strokovna služba delodajalcev celo nedosegljivi. Ko je bil njihov nasvet najbolj potreben in njihova presoja, ali je na delovnih mestih ustrezno poskrbljeno za preprečitev širjenja okužbe med delavci, ključna, so torej sprva povsem zatajili. Aktivirali so se šele po javnih pozivih ZSSS. Pa še takrat so pogosto svetovali delodajalcu zgolj pisno in na daljavo, namesto da bi konkretne razmere na delovnih mestih preverili v živo.

To bi bilo lahko povsem drugače, če bi bila medicina dela organizirana kot javna služba, dostopna vsem, kot sicer kakovostni javni servis mora biti. Ker pa je ta del medicine večinoma organiziran tržno, seveda skladno s tem tudi deluje in svoje storitve trži delodajalcem. Osrednji namen tako organizirane medicinske službe pa potem postane njeno preživetje na trgu tovrstnih storitev.

Odgovorni delodajalci ravnajo odgovorno

Delodajalci so sicer po zakonodaji dolžni zagotavljati varne in zdrave delovne razmere, a to lahko naredijo ustrezno ali celo zelo dobro, lahko pa le v tolikšni meri, da zagotovijo zakonski minimum. To pa v praksi lahko pomeni, da medicino dela najemajo le za najbolj nujne storitve, in to v kar najmanjši mogoči meri, s čimer si zagotovijo nižje stroške. Ob ne dovolj učinkovitem nadzoru pristojnih pa lahko opustijo še tako nujne ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter s tem škodijo delavkam in delavcem. V delovnih okoljih, kjer ti nimajo svojih izvoljenih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu ali svetov delavcev, ki bi aktivno opozarjali na potrebne ukrepe in sodelovali z delodajalcem pri njihovi pripravi, je teh ukrepov dokazano manj in so manj ustrezni, ugotavljajo evropske raziskave o varnosti in zdravju pri delu. V tej zgodbi o sodelovanju ima lahko svojo vlogo tudi izbran izvajalec medicine dela. V praksi tega pogosto ni, saj delodajalec ne želi sodelovanja delavskih predstavnikov s strokovnjakom za medicino delo, ki ga plača in najema sam.

Medicinci dela so tako pogosto tudi sami v zagati, saj si kot strokovnjaki ne morejo »privoščiti« doslednega delovanja v skladu s svojo strokovno doktrino, ker so zaradi finančne odvisnosti od delodajalcev v konfliktu interesov. To je po mnenju strokovne službe ZSSS za varnost in zdravje pri delu najbolj razvidno na področju poklicnih bolezni, saj medicina dela po opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih ne prijavlja sumov o omenjenih boleznih. V praksi se dogaja celo, da delodajalec, ki mu strokovnjak medicine dela, ki ga je izbral in ga plačuje, poskuša dopovedati, da je treba na določenem kritičnem in še posebej zdravju škodljivem področju, kjer morda celo ljudje poklicno obolevajo, narediti korenite spremembe, temu strokovnjaku preprosto odpove pogodbo o sodelovanju in najame drugega. Ta pa presoja bolj po njegovem okusu in željah.

Potrebna je sprememba sistemske vloge medicine dela

ZSSS je že aprila letos ob svetovnem delu varnosti in zdravja pri delu ministra, pristojna za delo in zdravje, pozvala k sistemskim spremembam vloge medicine dela.

Za Delavsko enotnost je Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS za varnost in zdravje pri delu, ob tem povedala: »Ministrstvo za zdravje se izgovarja, da v pristojnem Direktoratu za javno zdravje ni strokovnjakov za medicino dela in zato ne morejo delovati na tem področju. Toda na podlagi Resolucije o nacionalnem programu varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 so temu ministrstvu v proračunu že vsaj leto dni zagotovljena sredstva za dva tovrstna strokovnjaka.«

Na to, da je varnost in zdravje na delovnem mestu v okviru pristojnega ministrstva za zdravje na zadnjem mestu, in to pri vsakokratnem ministru, kaže tudi dejstvo, da se ti preprosto »nimajo časa« ukvarjati z medicino dela, tudi s poklicnimi boleznimi ne, in je zanje vedno znova bolj prioritetna reforma zdravstva ter obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ministri se vloge medicine dela praviloma lotevajo šele čisto na koncu mandata in zato zanjo vedno znova zares »zmanjka časa«. Bo kdaj končno drugače? Epidemija vedno bolj razgalja neinteres vsakokratne politike, da bi uredila to področje, medtem pa ljudje zbolevajo na delovnih mestih in tudi umirajo zaradi svojega dela.

Zaslužek in moč v rokah peščice?

Specialistov medicine dela v Sloveniji kronično primanjkuje. V nekaterih regijah že bijejo plat zvona tudi delodajalci, saj nedopustno dolgo čakajo, da lahko zaposlijo delavko ali delavca, in to samo zaradi dejstva, da mora ta pred zaposlitvijo opraviti zdravniški pregled pri specialistu medicine dela, ki ugotovi, ali je za to delo v ustreznem zdravstvenem stanju.

Kaj se dogaja oziroma zakaj sploh prihaja do tega, so pred časom raziskali novinarji nacionalne televizije, pri čemer so jim z notranjimi informacijami pomagali dobronamerni posamezniki iz vrst strokovnjakov medicine dela. Ti so kritični predvsem zaradi monopolnega položaja nekaterih odločevalcev na tem področju in omenjajo celo škodljivo ravnanje nekaterih posameznikov, ki jim je osebno v interesu, da je medicina dela tržna dejavnost in ne del javnega zdravstva. Tu velja omeniti, da nad medicino dela, prometa in športa bdijo Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ), Zdravniška zbornica Slovenije, za študente medicine pa je nosilec predmeta medicina dela oseba, ki deluje v zasebnem podjetju ZVD, d. o. o., ki je del koncerna Sintal.

Velik del problema je tudi financiranje specializacije medicine dela, ena naj bi stala okoli 230 tisoč evrov. Teh stroškov ne krije država, ampak zasebniki in zdravstveni domovi, ki želijo te specializante zaposliti. Posledice so jasne, medicincev dela primanjkuje, imajo jih le tam, kjer imajo denar za njihovo specializacijo, kar pa je po večini pri zasebnih podjetjih, kot je Pistotnikov VZD. Ta naj bi po poročanju nacionalne televizije imel zaposlenih že večino specializantov medicine dela v državi, saj med drugim prevzema tudi tiste, ki so se šolali za delo v zdravstvenih domovih.

Vprašanje je, ali bi državna institucija, kot je KIMDPŠ, lahko več naredila za zaščito stroke medicine dela v Sloveniji. Zdravniki so namreč sedaj prepuščeni sami sebi in neizprosnemu trgu. Še več, tudi KIMDPŠ deluje po principih tržne dejavnosti, ugotavljajo nekateri medicinci dela, ki vodji očitajo neodzivnost in neprisotnost na terenu, medtem ko njeni kolegi opravljajo težko delo v prvih bojnih linijah, se okužijo na delovnem mestu in dolge dneve ne vidijo svojcev.

Kdo bi lahko in kdo bi moral narediti red na področju medicine dela, je očitno bolj vprašanje politike in posamičnih interesov kot stroke. Še vedno je k sreči dovolj tistih strokovnjakov medicine dela, ki pravijo, da bodo nepoštene prakse javno razgalili, od pristojnih pa zahtevali ukrepanje in odstranitev tistih, ki že predolgo pobirajo smetano, medtem ko za delavke in delavce pomembno področje ostaja zasebni ribnik velikih posameznih plenilcev.

Zdrava delovna mesta morajo biti interes vseh

Da je treba »zdraviti« delovna mesta, da bodo na njih lahko ljudje delali čim dalj časa varno in zdravo, je že dolgo znano dejstvo, ki se ga je treba lotiti s spremembo predpisov in s povečanjem vloge medicine dela, ki mora biti organizirana kot v vsakem trenutku dostopna in kakovostna javna služba.

Strokovna služba ZSSS si poslanstvo medicine dela predstavlja »proaktivno v skladu s strokovno etiko, da je zdravje delavca treba sistemsko varovati res vedno, ko je ogroženo«. Izvajalci medicine dela bi zato morali biti pogosto in zmeraj, ko je to potrebno, v delovnem okolju prisotni v živo in se dodatno posvetovati z delavskimi zaupniki za varnost in zdravje pri delu. Vsega tega zdaj ne počnejo dovolj dobro, ampak izdelujejo svoje nasvete na podlagi papirjev, ki jim jih posreduje delodajalec, ki jih najema in plačuje, ne da bi kdaj sploh od blizu videli, v kakšnih razmerah zares delajo delavke in delavci.

Epidemija bolezni covid-19 je torej dokončno razgalila, da izvajalci medicine dela, ki največkrat kot samostojni podjetniki za delodajalca po pogodbi kot zunanja služba izvajajo zdravstvene ukrepe v zvezi z zdravjem pri delu, ne zagotavljajo javnega interesa za ohranjanje poklicnega zdravja delavk in delavcev. Najraje opravijo zgolj preventivne zdravstvene preglede v svoji ambulanti in si le redko v živo ogledajo, pod kakšnimi pogoji delavci v resnici delajo na svojih delovnih mestih. Z nekaj svetlimi izjemami si jih večina konkretnih delovnih razmer v proizvodnji ne pride ogledat in ocenit, ali uvedeni delodajalčevi ukrepi zadoščajo za to, da ostanejo delavke in delavci čim bolj varni in zdravi. To je v prvih tednih epidemije ugotovila tudi inšpekcija za delo.

Jeseni se je vendarle zganila tudi pristojna politika in tako ob še hujšem izbruhu novega koronavirusa pooblastila medicino dela za pomoč pri izdajanju karantenskih odločb.

Ko bo več volje, bodo tudi rešitve

Da bi medicini dela dali mesto, ki bi ga v javnem zdravstvenem sistemu morala imeti, je treba zagotoviti tudi njeno sistemsko financiranje. Je rešitev za to mogoče najti pri zbranih prispevkih za obvezno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni?

Odprtih vprašanj v zvezi z organizacijo in delovanjem medicine dela ni tako malo. Potrebno bo torej še kar nekaj volje odločevalcev, da uredijo področje varnosti in zdravja pri delu kot skupno dobro, kar tudi je. Le zdrav delavec lahko dela dlje, je bolj produktiven in manjši strošek za javno blagajno, obenem pa sta njegovo življenje in delo bolj kakovostna in dostojna. Nujna je torej korenita reforma stanja, ki je danes v prid kapitalu in ne ljudem.

Mojca Matoz

Delavska enotnost

Ta pogovor je v skrajšani obliki izšel v najnovejši tematski številki – Za javno zdravstvo!, november 2020 – Delavske enotnosti, glasila ZSSS. In edinega rednega periodičnega delavskega časopisa, ki nepretrgoma izhaja že 78 let, od novembra 1942. Ter nujnega vira informacij za vse delavke in delavce, sindikalistke in sindikaliste, delovne ljudi, ki jih zanimajo pomembne, relevantne, kompleksne teme, s pomočjo katerih lahko bolje razumemo svet, v katerem živimo.

Na Delavsko enotnost se lahko naročite tukaj. Berite, da boste vedeli!