Individualizem, prekarnost in želja po pravičnejši družbi – pogovor z raziskovalcem mladine

5. 12. 2019

Dr. Andrej Naterer je zaposlen kot predavatelj na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, obenem pa je vodja zadnje večje raziskave o mladih v Sloveniji ter potemtakem pravi naslov za pogovor o tem, kako mladi pri nas živijo in razmišljajo. Z njim smo se pogovarjali za novembrsko tematsko številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, z naslovom Mladost je norost.

Kaj je pravzaprav mladost in kdo so mladi?

Mladost razumemo kot obdobje tranzicije med otroštvom (odvisnost) k odraslosti (neodvisnost). Iz tega izhaja, da so mladi tisti, ki so se glede na svoje biološke značilnosti, povezane s starostjo, znašli v obdobju tranzicije. Mladost kot obdobje pa je socialni konstrukt, ki je v veliki meri odvisen od socialnega in kulturnega konteksta. Mladina je namreč kot socialna kategorija konstruirana in modificirana v skladu z družbenimi pričakovanji, ki se nanašajo na specifično starostno participacijo pri izobraževanju, delu, partnerstvu, starševstvu, potrošnji in družbenem življenju. Glede na to, da so se družbena pričakovanja do mladih skozi zgodovino spreminjala, se je v skladu s tem spreminjala tudi mladina kot socialna kategorija.

Kakšen je delež mladih v Sloveniji?

Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2018 pri nas 310.450 mladih, starih torej od 15 do vključno 29 let. Od leta 1990 do 2018 je delež mladih v primerjavi s celotnim prebivalstvom sicer padel z 22 odstotkov na 15 odstotkov, vendar v naslednjih desetletjih v tem pogledu ne gre pričakovati bistvenih sprememb.

Kaj najbolj določa mlade v Sloveniji?

Na splošno bi lahko rekli, da je z mladimi v Sloveniji vse relativno na mestu. Naši najnovejši podatki kažejo, da so dokaj zadovoljni, da se med njimi skrb za zdravje in dobro počutje povečuje in da svoje življenje ocenjujejo kot dobro. Vseeno pa je treba izpostaviti, da jih v primerjavi z mladimi iz drugih držav jugovzhodne Evrope močno zaznamujejo naraščajoči trendi individualizma, stresa in prekarnosti.

Raziskava Slovenska mladina 2018/2019

Gre za drugo raziskavo (dostopna je tukaj) o mladih, ki je pri nas nastala pod okriljem nemške Fundacije Friedricha Eberta (prvo so izvedli leta 2013), obenem pa je del širšega mednarodnega raziskovalnega projekta omenjene fundacije o mladih, ki obsega deset istočasnih raziskav v jugovzhodni Evropi: poleg Slovenije zajema še Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Makedonijo, Črno goro, Kosovo in Albanijo, vse skupaj pa so bile povezane v širšo, regionalno raziskavo. Nacionalno raziskavo za Slovenijo, pri kateri je bil vodja dr. Andrej Naterer, je izvedla skupina raziskovalcev Centra za raziskovanje postsocialističnih družb (CePSS) Univerze v Mariboru, in sicer v sodelovanju z raziskovalci s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Raziskava, ki so jo v Sloveniji izvedli na reprezentativnem vzorcu tisoč mladih, starih od 14 do 29 let, ponuja zanimive in pomenljive odgovore mladih na različna vprašanja, pomembna za razumevanje družbe, v kateri živimo.

Kakšni so najpogostejši stereotipi o mladih?

Sam menim, da je najtrdovratnejši stereotip ta, da so mladi »vedno hujši«, še posebej v primerjavi z generacijami pred njimi, kamor sodi tako percepcija o tem, da mladi čedalje dlje ostajajo v »hotelu mama«, kot tudi očitki o politični in socialni apatičnosti. Ta stereotip je najnevarnejši, saj poleg tega, da kaže nerealno sliko o mladih, te tudi destimulira. Zato se najbolj bojim samoizpolnjujoče se prerokbe, da bi mladi odrasli družbi v resnici izpolnili željo ter postali hujši in še bolj apatični, kot so bili njihovi starši.

Sam opažam, in to potrjujejo tudi naši podatki, da mladi niso vedno hujši, ampak vedno bolj zavzeti zase in za družbo. Poleg že omenjene skrbi za lastno zdravje in dobre odnose se mladi vedno bolj zanimajo na primer za prostovoljske dejavnosti, pomembna pa jim je tudi prihodnost slovenske in celotne evropske skupnosti. Želim si torej, da bi odrasla družba spremenila svoj pogled na mlade ter jih namesto s predsodki uskladila z dejanskimi razmerami. Glede na to, da so mladi v sociološkem smislu konstruirana socialna kategorija, bi kazalo stimulativno nastaviti družbena pričakovanja, saj bo to dodatno opolnomočilo mlade.

Kaj pomeni, da mlade določa t. i. individualizacija, kot lahko pogosto poslušamo?

Individualizacija med mladimi je posledica modernizacije oziroma tranzicije. V Sloveniji se je trend prvič opazno pojavil v devetdesetih, do danes pa se je okrepil. Opažamo ga lahko na makro ravni, kjer je viden premik od tako imenovanih »velikih tem«, kot so na primer politika, okolje, prihodnost družbe, v bolj osebne teme, kot sta denimo osebno zdravje in samopodoba. Poleg tega je med mladimi opaziti tudi porast egoističnih vrednot. Podrobnejše analize so pokazale tudi, da obstaja močna povezava med stresom in individualiziranostjo. Slednja za mlade med drugim pomeni tudi določeno izgubo stika s primarno skupnostjo, kakršni sta družina in soseska, kar pomeni, da gre za dva aspekta skupnosti, ki stresa ne blažita.

Kako problematično je izseljevanje mladih iz Slovenije?

Odseljevanje mladih iz naše države ni problematično. Mednarodna mobilnost je sicer v porastu, vendar se mladi večinoma tudi vračajo, poleg tega pa je Slovenija deležna tudi priseljevanja mladih od drugod, v prvi vrsti iz držav bivše Jugoslavije. Med glavnimi motivi za mobilnost še vedno prednjačijo ekonomski, je pa pomembno izpostaviti, da je prav tako pomembna želja mladih po novih izkušnjah iz drugih kulturnih in socialnih okolij.

Kako razložiti, da se je, kot kažejo najnovejši podatki, v primerjavi z letom 2000 stopnja strahu mladih pred brezposelnostjo skoraj podvojila?

Strah pred brezposelnostjo gre razumeti predvsem kot manifestacijo sinergijskih učinkov individualizacije, stresa in prekarnosti. Prav stopnja prekarnosti je med mladimi v Sloveniji ena najvišjih v EU, problem pa je v tem, da je prekarnost razpršena po različnih področjih dela in zaposlovanja. Raven zaposlitev za nedoločen čas je med mladimi v Sloveniji leta 2000 znašala skoraj 50 odstotkov in se po padcu leta 2010 na 37 odstotkov še do danes ni povsem popravila. V porastu so namreč druge, prekarne oblike dela, predvsem zaposlitev za določen čas, samozaposlitev, občasna dela … Mednje je torej porazdeljena prekarnost in videti je, da Slovenija problem brezposelnih mladih rešuje ravno s prekarizacijo, s katero pa je logično povezan strah tistih, ki prekarnost doživljajo na lastni koži. Tradicionalno gledano v slovenskem kulturnem kontekstu kot pravo službo, torej kot nekaj, kar je temelj stabilne odraslosti, razumemo prav zaposlitev za nedoločen čas, vse drugo pa je prekarno.

Kakšno je med mladimi zanimanje za nacionalno politiko?

Zanimanje zanjo je tradicionalno nizko in videti je, da še dodatno upada. Informacije so mladim seveda na voljo na številnih formalnih in neformalnih platformah, prednjačita pa internet in televizija, vendar to za njihov odnos do politike ni pomembno. Mladi so nad politiko razočarani, saj menijo, da jih politiki ne zastopajo in da njihova konvencionalna politična participacija na družbo nima nobenega vpliva. Poleg tega je med mladimi nizko tudi zaupanje v politične institucije. Poleg povečane nezainteresiranosti za politiko je v porastu tudi politična dezorientiranost znotraj političnega spektra. Mladi se ne znajo več umestiti v politični spekter v smislu desnih oziroma levih alternativ, kar je delno sicer mogoče pripisati upadu političnega znanja in zanimanja za politiko, delno pa tudi temu, da je slovenski politični spekter sam do določene mere nejasen ter kaotičen. Kljub vsemu pa se mladi kažejo kot aktivni, saj izražajo relativno visoko pripravljenost sodelovati na volitvah, obenem pa jih je skoraj tretjina pripravljena tudi prevzeti politično funkcijo.

Česa je mladih v Sloveniji strah? Kakšen je v tem kontekstu na primer njihov odnos do podnebnih sprememb?

Poleg strahov, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot individualizirane, kot sta na primer strah, da bi človek resno zbolel, oziroma že omenjeni strah pred brezposelnostjo, mladi izkazujejo tudi nekatere oblike zaskrbljenosti za širše teme, in okolje je ena od njih. Pri tem je treba poudariti, da po vsej verjetnosti prav tovrstna zaskrbljenost deluje tudi kot motivator za sodelovanje v številnih prostovoljskih aktivnostih za čistejše okolje (kot je na primer akcija Očistimo Slovenijo), ki so med mladimi razmeroma popularne.

Kako pomembno je za današnje mlade imeti družino in skleniti zakon?

Partnerstvo in otroci sta za mlade izjemno pomembni temi ter obenem povezani tudi s posameznikovo lastno koncepcijo sreče. Pomembnost želje po otroku je statistično bolj povezana z ženskami po dopolnjenem osemnajstem letu starosti, otrok pa si bolj želijo mladi z nižje izobraženimi starši. Tudi samo partnerstvo je seveda izjemno pomembno, vendar je treba poudariti, da je individualizem posegel tudi sem, kar pomeni, da se poleg tradicionalnih oblik partnerstva pojavljajo tudi nove oblike partnerskih zvez.

Kako je s starostjo mladih ob odhodu od doma? Je ta v primerjavi z drugimi državami problematična?

Stopnja odseljevanja mladih od doma v Sloveniji je bila leta 2009 primerljiva z razmerami na Hrvaškem in relativno nizko pod stopnjo v Italiji in na Madžarskem, še bolj pa v primerjavi z drugimi državami EU. Slovenska mladina je v tem času dolgo ostajala doma. Po letu 2010 je stopnja odseljevanja začela naraščati, kar pomeni, da se danes slovenski mladi odselijo od doma veliko prej kot na primer mladi na Hrvaškem in v Italiji. Stanovanjski problem v tem kontekstu seveda predstavlja določen dejavnik, ki pa v primerjavi z drugimi, še posebej ekonomskimi, med katerimi prednjači odsotnost stabilnih oblik dela, ni tako v ospredju.

Imajo mladi danes res več virtualnih kot osebnih prijateljev?

Razmerje med virtualnimi in osebnimi prijatelji je pač takšno, kot je, in mislim, da je pri tem vsakršna pretirana zaskrbljenost odveč. Mladi imajo namreč jasno izdelane pojme »virtualno« in »osebno« ter vedo, da med enim in drugim obstaja razlika. Virtualnost je seveda posledica več dejavnikov, med katerimi je povezanost med individualiziranostjo in prekomerno uporabo spleta nekoliko zaskrbljujoča. Slednja namreč dokazano dviguje raven individualiziranosti, zato je porast egoističnih nagnjenj v tej luči logičen rezultat.

Kakšno mnenje imajo mladi o sodobnem kapitalizmu? V kakšni družbi si želijo živeti?

Nanj gledajo različno, kar je razumljivo. Na eni strani uživajo v pozitivnih aspektih kapitalizma, kot je na primer dostopnost poceni dobrin, vseeno pa so kritični, saj se zavedajo, da ima kapitalizem tudi negativne učinke, kot sta na primer obremenjevanje okolja in povečevanje družbene neenakosti. Mladi so se v svojem odnosu do kapitalizma sicer pripravljeni tudi protestno angažirati in bojkotirati določene produkte, podpirajo pa tudi idejo demokratičnega socializma, kar pomeni, da sta socialna in ekonomska varnost za vse ter večja družbena enakost skoraj univerzalno sprejeti vrednoti.

Kako religiozni so današnji mladi?

Religioznost med mladimi je v upadu, kar je še posebno značilno za katolištvo, na kar nakazuje samoizražena verska pripadnost in poročanje o obiskovanju verskih obredov. Hkrati pa se je v zadnjih petih letih nekoliko povečal tudi delež globokih vernikov, v določeni meri pa je narasla tudi samoizražena pomembnost boga v vsakdanjem življenju. Omenjeni trendi kažejo na procese polarizacije in privatizacije na področju religioznosti mladih. Analize so med drugim pokazale, da je religioznost med mladimi v Sloveniji močno povezana z desno politično usmeritvijo, nacionalizmom in avtoritarnostjo.

So mladi res tako naklonjeni podjetništvu oziroma bolj fleksibilnim oblikam dela, kot lahko pogosto poslušamo?

Do določene mere so, je pa to treba razumeti v kontekstu sodobne slovenske družbe. Ta je nenaklonjena tradicionalnim zaposlitvam za nedoločen čas, obenem pa spodbuja druge oblike dela, predvsem samozaposlovanje in prekarne oblike dela. Mladi imajo torej na izbiro tisto, kar ostane, ko zaposlitve za nedoločen čas niso več na voljo. Pri tem je podjetništvo najboljša alternativa oziroma najboljše med najslabšim. V zvezi s tem pa je treba poudariti, da slovenska družba ni podjetniška v pravem pomenu besede, saj nimamo ustrezno razvite podjetniške kulture, zato so mladinski podjetniški podjemi, kot je na primer subvencionirani status samostojnega podjetnika, praviloma obsojeni na propad oziroma pomenijo zgolj začasni uspeh, dokler se ne pojavi priložnost za drugo zaposlitev. Seveda obstajajo tudi zgodbe o podjetniških uspehih, doseženih predvsem s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, vendar gre, glede na to, da imamo zgolj peščico slovenskih youtuberjev, vlogerjev in spletnih podjetnikov, bolj za izjeme kot pravilo.

Gregor Inkret

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!

Fotografija zgoraj: Dr. Andrej Naterer na predstavitvi raziskave Slovenska mladina 2018/2019 v Ljubljani. Foto G. I.