Slovenija uvaja brezpravne služkinje

25. 10. 2018

»Slovenija leta 2018 uvaja novo kategorijo tujk v Sloveniji: brezpravne služkinje!« To so, kot pišemo v 20. številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, civilna in delavska združenja ter posameznice in posamezniki zgroženo ugotovili ob pripravah Slovenije na sprejetje neobvezujočih določb evropske direktive (EU) 2016/801 EP in njihovo implementacijo v Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.

Neobvezujoče določbe “Direktive (EU) 2016/801 evropskega parlamenta in sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair” se med drugim nanašajo na »izboljšanje in poenostavitev pogojev« za vstop in prebivanje tujk in tujcev, ki bodo v Sloveniji prebivali zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja dela varuške au pair: lažja gospodinjska dela in skrb za otroke.

Na novelo zakona so reagirali: Goran Lukić (Delavska svetovalnica), Tonja Jerele (Iskra), Tea Jarc (Sindikat M+), Violeta Neubauer (Ženski lobi Slovenije), Katjuša Popovič (Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi), Maja Plaz (Društvo SOS telefon), dr. Neža Kogovšek Šalamon (Mirovni inštitut), Tanja Tuma (Ženski odbor SC PEN MIRA), Lucija Užmah (Društvo Ženska svetovalnica), dr. Gorazd Kovačič, dr. Urša Opara Krašovec in dr. Liljana Burcar.

V obrazložitvi predloga predlagatelj sprememb in dopolnitev zakona (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pojasnjuje, da sta bili med kategorije tujcev, za katere se zakon ne uporablja, uvrščeni dve novi, in sicer prostovoljci in varuške au pair. Zaradi narave opravljanja dela in svojega statusa naj ne bi vstopali na slovenski trg dela in zato regulacija z zakonom naj ne bi bila potrebna.

»Predlagatelj nam torej sporoča svoje stališče, da lažja gospodinjska dela in skrb za otroke zaradi narave opravljanja dela na domu, tj. v zasebni sferi, delodajalke ali delodajalca niso delo in jih zato ni potrebno regulirati. Predlagatelj pri tem spregleda, da Direktiva izpostavlja potrebo po boljši zaščiti varušk au pair, in ne njihovo izločitev iz zakonske ureditve, zaradi česar lahko pride do zakonske praznine ter številnih zlorab tega instituta v ’sivi coni’, pa tudi delovne sile same. Nadalje, ker lažja gospodinjska dela in skrb za otroke na domu bojda niso delo, zanje kot kaže ne velja pravilo ’pošteno plačilo za delo’ oz. Plača.« Prejemale naj bi le »žepnino«, poleg tega pa bodo prikrajšane za vrsto pravic, ki bi jim sicer pripadale (omejeno število ur dela, prosti dnevi, pravica do izobraževanja, varstvo osebnosti in dostojanstva, prehrana … – kar vse je tudi namen Direktive). Predlagatelju očitajo, da želi v tem delu »legalizirati prekarno delo oziroma delo na črno«, ugotavljajo podpisniki in opozarjajo, da pri tem »ne gre spregledati določb Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), ki občasno pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok opredeljuje kot osebno dopolnilno delo, pri čemer prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu, spodnje meje »žepnine« pa ni.

Naša država po mnenju podpisnic in podpisnikov »na stežaj odpira novo veliko okno za razmah potencialnih zlorab ravno najbolj ranljivih skupin: mladih tujk iz tretjih držav med 18. in 30. letom starosti (za omenjena dela se namreč večinoma prijavljajo dekleta), ki bivajo in delajo v istem gospodinjstvu kot “zaposlovalke” in “zaposlovalci” ter delajo tudi več kot 25 ur na teden za borno “žepnino“.

»Skoraj bi lahko že govorile in govorili o novodobnem suženjstvu, vsekakor pa govorimo o novi kategoriji tujk in tujcev v Sloveniji: služinčadi.« Služabništva kot oblike trgovanja z ljudmi je v Sloveniji vse več, o tem priča tudi sodna praksa, tujke pa zaradi nepoznavanja jezika in zakonodaje ter brez vzpostavljene socialne mreže (izključenost) večinoma niti ne vedo, kje poiskati ustrezno pomoč. Za preprečevanje tovrstnih zlorab sta regulacija in enakopravno reguliranje vsakršne oblike dela vseh nujno potrebna, meni ozaveščeni del civilne družbe.

Socialna država naj bi pravično zmanjševala vse večjo obremenitev delavk in delavcev pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in povečevala dostopnost javno financiranih nujnih socialnih storitev za otroke in druge pomoči potrebne družinske članice in člane, s tem predlogom pa »ustvarja zakonsko podlago, ki omogoča tistim, ki si to seveda lahko privoščijo ali pa v tem vidijo možnost cenovno ugodne, da ne rečemo brezplačne, pridobitve varuške/gospodinje, preprosto naročiti »deklo« za pomoč iz tujine, ki bo to opravljala namesto njih. Kakšen strašanski napredek! Namesto da bi se pogovarjali o podružabljanju gospodinjskih in skrbstvenih opravil in zmanjšanju delovnih naporov predvsem polno zaposlenih žensk, to predlagatelj sprememb in dopolnil zakona zgolj prestavlja na priseljenke, pogosto ženske iz nižjih socialnih razredov.«

Tudi varuške au pair opravljajo delo in trenutna »žepnina« je zanje dohodek. Tudi njihov položaj je zato treba primerno urediti, poskrbeti za dostojne pogoje dela in jih vključiti v krog upravičenk in upravičencev pravic, ki izhajajo iz dela.

To bo imelo pozitiven vpliv tako na njihov položaj kot na jasnejšo, preglednejšo in bolj transparentno izvajanje in plačevanje takih storitev in spoštovanje delavskih in socialnih pravic (vključno s socialnimi prispevki).

Tragičnost zakonskega predloga je tudi ustoličenje prikrite diskriminacije žensk: »Če si ženska, si v tujini lahko predvsem brezpravna služkinja z žepnino, če si moški, pa moraš imeti pogodbo in plačo,« poudarjajo podpisnice in podpisniki in jasno zapišejo, da nasprotujejo segmentaciji in razdelitvi enih in drugih delavk in delavcev, zavzemajo pa se, »da imajo vse delavke in vsi delavci enake pravice«.

M. M. 

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti!