Svet dela v času novega koronavirusa: V krizi je kršitev še več

22. 5. 2020

O dogajanju v času koronakrize in izzivih, s katerimi se od začetka pandemije soočajo sindikalisti ter sindikalistke na terenu, smo se za novo številko Delavske enotnosti, glasila ZSSS, pogovarjali s pravnikoma Boštjanom Medikom, izvršnim sekretarjem za teritorialno organiziranost ZSSS, in Tanjo Krstovo iz regijske organizacije zahodne Slovenije.

Kot pravi Tanja Krstova, so se ob razglasitvi epidemije znašli v položaju, ki je bil za vse neznan: »Še dodatno je do zmede in nejasnosti prišlo ob sprejemanju ukrepov za blažitev epidemije, saj so se ukrepi spreminjali iz minute v minuto.« Boštjan Medik pove, da so bila v tem času najpogostejša vprašanja povezana z višino nadomestila za čas odsotnosti in z razlogi za odsotnost: »Nekateri delodajalci niso razumeli, da zaradi višje sile dostop do dela ni omogočen vsem, ker je bil javni prevoz ukinjen. Spet drugim so odhod v službo preprečile zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove (šole in vrtci).« Kot pravi, je bil tako materam samohranilkam npr. onemogočen prihod na delo. Srečevali so se s primeri, kjer so jim odrekali pravico, da bi ostale doma. Pogosto je bil problem tudi to, da delodajalci niso razumeli, da lastno prevozno sredstvo ni pogoj za opravljanje dela, če tako ne piše v pogodbi o zaposlitvi. Ob ukinjenem javnem prevozu so se delavci znašli pred težavo, kako priti do delovnega mesta. »Delodajalci so jim pri tem celo grozili z odpovedjo zaposlitve,« pove Medik o težavah, s katerimi so se ukvarjali v prvi fazi krize.

Pomanjkljiva skrb za varnost in zdravje pri delu

Tanja Krstova poleg vprašanj, povezanih s čakanjem na delo (zaradi poslovnih razlogov ali zaradi višje sile), izpostavi še vprašanja, povezana z izrabo letnega dopusta brez soglasij delodajalcev. Kot pravi Medik, so vprašanja, povezana z dopustom, v ospredje prišla šele v drugi fazi, ko so delodajalci spoznali, da je treba omejiti število zaposlenih zaradi varnosti in zdravja pri delu: »Ponekod so delavce napotili na neplačan dopust. Bili so tudi primeri, ko so delodajalci zaradi višje sile delavcem izplačevali samo nadomestilo v višini petdesetih odstotkov.« Tudi pozneje je še vedno prihajalo do kršitev glede varnosti in zdravja pri delu. »Delodajalci so pričakovali, da bo delovni proces potekal nemoteno naprej. Niso pa poskrbeli za varno in zdravo okolje na delovnem mestu, za maske, varno razdaljo, vstopne točke, kjer bi se kontroliralo možnost okužbe. Skrbi in strahu zaradi dela v takšnem okolju je bilo precej,« pravi Medik ki obenem opozarja, da se je v zadnjih letih to področje zanemarjalo, kar se je sedaj pokazalo za zelo problematično. Nato so se zadeve počasi začele premikati: »Po enem mesecu se je prebudila inšpekcija in začela kampanjo. Z velikim zaostankom je sporočilo poslalo tudi Združenje specialistov medicine dela, kjer so pozivali delodajalce h konkretnim ukrepom. Potem so se počasi stvari začele premikati.«

Večje kršitve, kjer ni sindikatov

Predvsem pri večjih delodajalcih so se nato zadeve uredile, še posebej tam, kjer so bili organizirani sindikati. »Večje kršitve so bile pri manjših delodajalcih in tam, kjer nimajo organiziranih sindikatov,« opozori Medik. Ker je bila protikrizna zakonodaja sprejeta na hitro, pušča prostor za različne interpretacije in zlorabe. »Prvi koronazakon je bil popravljen z drugim, kar je povzročilo še večjo zmedo. Stvari so bile sprejete mimo socialnega dialoga, čeprav smo ves čas opozarjali ter dajali pobude in predloge. Nekaj jih je bilo sicer sprejetih, veliko pa jih tudi ni bilo. Predlagali smo npr. krizni dodatek v višini 500 evrov, sprejet pa je bil v višini 200 evrov. Uspeli smo tudi s predlogom, da se višina nadomestila za vse delavce na čakanju dvigne na 80 odstotkov plače. Kot sem že omenil, so si nekateri delodajalci namreč pred tem interpretirali, da zaradi višje sile lahko izplačajo zgolj 50 odstotkov plače,« intenzivno dogajanje v času krize opiše Medik.

Kdo je upravičen do dodatkov?

Krstova poudarja, da so do izplačila kriznega dodatka »upravičeni vsi zaposleni, ki v času izrednih razmer delajo (tudi od doma) in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (izključeni so zaposleni pri delodajalcih, ki so neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov, ter zaposleni v finančni ali zavarovalniški dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti pri delodajalcu, ki ima več kot deset zaposlenih)«. V javnem sektorju je »nagrajevanje« zaradi dela v času izrednih razmer opredeljeno drugače. Za primere razglašene epidemije ali druge naravne nesreče je za vse javne uslužbence, ki delajo v rizičnih razmerah, predviden poseben dodatek že na podlagi kolektivne pogodbe javnega sektorja, in sicer v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. »Izplačilo tega dodatka se do sedaj ni realiziralo, ker prihaja predvsem do različnega tolmačenja meril in kriterijev ter tudi kroga upravičencev do dodatka (sprejeta je bila tudi sporna razlaga te določbe kolektivne pogodbe), izplačilo dodatkov je bilo zato v javnem sektorju zadržano,« razloži Krstova in doda: »Tudi koronazakonodaja je predvidela nadgradnjo izplačila tega dodatka, in sicer do višine 100 odstotkov urne postavke osnovne plače. Vendar je zaradi pomanjkanja sredstev odločitev o izplačilu prepustila predstojnikom zavodov, pri čemer pa še vedno prihaja do nejasnosti, kdo vse so upravičenci do dodatkov, zato v prihodnje upamo, da bodo tu zadeve bolj jasne in bolj opredeljene ter seveda v korist delavcem.«

Krstova opozarja, da so delavci večinoma potrebovali predvsem točno določene informacije, »usmerjeno pomoč, nasvet in svetovanje, kako postopati«. Tovrstne nasvete pa lahko dobijo predvsem v sindikatih, ki jim lahko nudijo ustrezno (pravno) pomoč. »Kjer v podjetju obstaja naše sindikalno predstavništvo, je tudi ozaveščenost dosti večja, delavci znajo poiskati osebo, ki jim ob konkretni težavi lahko pomaga. Žal pa se je izkazalo, da ljudje sicer prepoznajo sindikat kot institucijo, pri kateri lahko dobijo pomoč, pa je, vse dokler ne gre že vse narobe, ne uporabijo. Tako smo bili velikokrat seznanjeni s težavami, ki niso niti nastale kot posledica izbruha virusa, temveč se je veliko kršitev dogajalo že prej, delavci pa takrat niso niti reagirali,« pove Krstova.

Nejasnosti glede kriznega dodatka

Veliko vprašanj se v zadnjem času nanaša tudi na dodatke. »Tisti, ki so delali v kriznih razmerah, upravičeno pričakujejo ne samo plačilo za delo z vsemi dodatki, temveč tudi kaj več. Zato pozivam delodajalce, da to vidijo in upoštevajo ter ustrezno nagradijo delavce, saj možnosti za to imajo. Naj pokažejo, da znajo ceniti trud delavcev,« o izplačilu dodatkov pove Medik. »V veliko primerih se je zgodilo, da delodajalci kriznega dodatka niso izplačevali, saj so obračune plač že opravili pred začetkom veljavnosti prvega interventnega zakona. Spet drugi ga niso izplačali, saj se je pojavilo veliko dvomov, ali so ga sploh dolžni izplačati,« razloge za zadnje zaplete opisuje Krstova. »Novela zakona je nekatere nejasnosti odpravila in podrobneje opredelila upravičenost do kriznega dodatka (npr. pri zaposlenih v invalidskih podjetjih). Če delavci menijo, da so do kriznega dodatka upravičeni, pa ga niso prejeli, svetujemo, da se obrnejo na svoje sindikalne predstavnike za pomoč pri izplačilu. Prav tako jim je na voljo tudi prijava na inšpektorat na delo, ki ga za svoje člane sindikata pripravimo v pravnih službah in območnih organizacijah ZSSS,« dodaja Krstova.

Kršitve in zlorabe pri odpovedih

Delodajalci čas krize izkoriščajo tudi za odpuščanja delavcev. Kot pravi Medik, pri tem prihaja do porasta zlorab in kršitev: »Pred krizo so se spraševali, zakaj ne dobijo delavcev, med krizo pa so se isti delodajalci zopet posluževali najbolj zavržnih metod kršenja pravic iz delovnih razmerij. Ko bo krize konec, pa se bodo spet spraševali, zakaj ne dobijo delavcev.« V času koronakrize je bilo več odpuščanj delavk in delavcev. Konec aprila je bilo brezposelnih 88.648 oseb, kar je petina več kot pred letom in skoraj 14 odstotkov več kot marca. 10. maja je bilo po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje brezposelnih že 89.635. »S terena vidimo, da številke rastejo, napovedujejo se odpuščanja. Slovensko gospodarstvo, predvsem industrija, je vezano na izvoz in tudi v tujini se dogaja podobno,« razmišlja Medik in nadaljuje: »Nikoli nismo nasprotovali, da bi država pomagala gospodarstvu, toda ne na račun delavcev. Zato smo predlagali, da bi bonitete delodajalcev vezali na prepoved odpuščanja, vsaj v času koronakrize.« V tem primeru bi bilo tudi odpuščanj mnogo manj. »Žal smo v položaju, ko nihče ne more točno napovedati, kaj nas čaka,« opozarja Krstova. »Nekatere dejavnosti bodo bolj prizadete kot druge, izpad prihodka zaradi skoraj popolne ustavitve gospodarstva bo velik, in žal se to že pozna na plečih zaposlenih. Število brezposelnih se je močno povečalo, prekinitev pogodb o zaposlitvi je precej, ni podaljševanja pogodb za določen čas itd. Pomen socialne varnosti in varnosti zaposlitve je sedaj toliko bolj v ospredju, saj smo na vratih nove krize. Prav tako se je izkazalo, da številni delavci tudi do sedaj niso imeli zagotovljene socialne varnosti, sedaj pa je še bistveno slabše za samostojne podjetnike, prekarne delavce in vse zaposlene v manjših podjetjih, kjer že enomesečni izpad dohodkov rezultira v skorajšnjem propadu podjetja,« na nevarnosti zaradi nakopičenih težav, ki izvirajo tudi iz preteklih neurejenih razmer, še opozori Krstova.

Matej Klarič

Bi brali več? Priskrbite si svoj izvod Delavske enotnosti! 

Še nisi članica ali član sindikata?

Preberi razloge za včlanitev, izberi svoj sindikat in se včlani!