Vaše številke, naše zgodbe – Sindikat Mladi plus opozarja na brezposelnost mladih

11. 8. 2020

Na Sindikatu Mladi plus, sindikatu študentov, dijakov, mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, so danes ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga vsako leto obeležujemo 12. avgusta, na novinarski konferenci opozorili na brezposelnost med mladimi.

»V zadnjih letih smo bili priča zmanjševanju stopnje brezposelnosti, tudi med mladimi. Ob razglasitvi epidemije novega koronavirusa in ustavitvi gospodarstva, prepovedi vseh javnih prireditev, ob zaprtju trgovin, gostinskih obratov ipd. pa so številni prekarni delavci in delavke ostali brez dela,« je uvodoma povedala predsednica sindikata Tea Jarc.

»Mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo, prisilno odpiranje samostojnih podjetij in podobno, so bili in ostajajo prve žrtve vsake krize, saj je delodajalcem najlažje prekiniti tovrstne pogodbe oziroma sodelovanje. Tudi v tokratni krizi se je to pokazalo: mladi (ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše po Evropi) so bili med prvimi, ki so jih odpustili, jim so prekinili začasne oblike dela ali sodelovanje (prek študentske napotnice, avtorske in podjemne pogodbe ali espeja), in tudi ob vladnih ukrepih za pomoč prebivalstvu ter gospodarstvu jih veliko ni dobilo ustrezne finančne pomoči,« je nadaljevala.

Zvišanje brezposelnosti je večje med mladimi

Številke so povedne: v Sloveniji živi nekaj več kot 310.000 oseb, starih med 15 in 29 let. Junija letos je bilo v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljenih 18.077 mladih brezposelnih (v prej omenjeni starosti), kar predstavlja 19,9 odstotka vseh brezposelnih v Sloveniji, sporočajo iz sindikata. Tako se je brezposelnost letos povečala med vsemi starostnimi skupinami, vendar precej drastično prav med mladimi. Med vsemi se je od junija 2019 do junija 2020 povečala za 26,3 odstotka, med mladimi pa kar za 43,7 odstotka.

»Glavni razlog prijave mladih v evidenco brezposelnih je že leta iztek pogodbe za zaposlitev za določen čas, kar potrjuje naše ugotovitve, da mladi delajo v prekarnih oblikah dela in so med prvimi, ki izgubijo službo ali ostanejo brez podaljšanja pogodbe. V prvem polletju letošnjega leta je brez zaposlitve ostalo 14.989 mladih (od tega kar 48,9 odstotka zaradi izteka zaposlitve za določen čas), v enakem obdobju lani in predlani pa 9869 in 10.944 mladih. Aprila, ko so se začele kazati posledice ukrepov zoper epidemijo novega koronavirusa, je brez zaposlitve ostalo kar 1810 mladih, ki so delali po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, kar pa je kar 112,4 odstotka več kot aprila lani. Junija je bilo zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas na ZRSZ prijavljenih 1119 mladih, kar je 69,3 odstotka več kot junija lani,« je poudarila Tea Jarc.

Mladi niso upravičeni do nadomestil

Pomenljiv je tudi podatek, da je v starostni skupini od 15 do 29 let junija letos nadomestilo za brezposelnost prejelo zgolj 18,6 odstotka oseb, med vsemi brezposelnimi pa je bilo do nadomestila upravičenih 31,6 odstotka upravičencev. Nizek delež mladih prejemnikov nadomestila lahko pripišemo dejstvu, da mladi kljub ugodnejšim pogojem za pridobitev denarnega nadomestila (pred nastankom brezposelnosti morajo biti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih) do njega zaradi kratke dobe opravljanja dela niso upravičeni, ali pa so iskalci prve zaposlitve, so jasni na Sindikatu Mladi plus. Denarno socialno pomoč sicer prejema 46,2 odstotka brezposelnih mladih.

Predsednica sindikata opozarja tudi na nevarnost dolgotrajne brezposelnosti med mladimi: »Zaradi številnih mladih, ki so zaposlitev izgubili marca in aprila, je maja 2020 v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo število tistih, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni 2 meseca ali manj (točneje za 3714 oseb oziroma za 116,11 odstotka). Junija letos je bilo tistih, ki so brezposelni manj kot 2 meseca 82,13 odstotkov več kot junija lani. Statistično gledano pri širši sliki o brezposelnih mladih številke sicer kažejo, da se je trajanje brezposelnosti med mladimi skrajšalo. Vendar pa je to samo zato, ker smo bili v zadnjih mesecih priča velikemu navala tistih, ki so se na novo prijavili na ZRSZ. Zaskrbljujoče je, da se zna v luči bližajoče se gospodarske krize velik del kratkotrajno brezposelnih preleviti v dolgotrajno brezposelne, saj gre za velik priliv, medtem ko hkrati ni odliva proti novim zaposlitvam. Povprečno trajanje brezposelnosti mladih je trenutno 9,7 meseca in se bliža meji dolgotrajne brezposelnosti.«

Evropski kontekst

Pomembno je vedeti še, da brezposelnost mladih ni samo slovenski problem, temveč tudi težava širšega evropskega, med drugim izpostavljajo na sindikatu: »Ob zadnji gospodarski, finančni krizi je Evropska komisija vzpostavila shemo, poimenovano Jamstvo za mlade, s katero naj bi odgovorni naslovili problem brezposelnosti med mladimi. Jamstvo za mlade je zaveza vseh držav članic, da mlajšim od 25 let (v Sloveniji je bila večina ukrepov namenjena mladim v starosti do 29. leta) zagotovijo kakovostno ponudbo za: zaposlitev, nadaljnje šolanje, vajeništvo ali pripravništvo oziroma delovno prakso, in sicer v štirih mesecih od dneva, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje.«

Vse države EU so se uvedbi jamstva za mlade zavezale s Priporočilom Sveta aprila 2013. Obstoječi okvir Jamstva za mlade se z letošnjim letom izteka in Evropska komisija je pripravila nov okvir podpore zaposlovanju mladih: Priporočilo Sveta: „Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade“, ki nadomešča Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013.

»Nujno je, da tudi na evropski ravni okrepimo politike zaposlovanja mladih, da odgovorni to prepoznajo kot prioriteto in tako politično kot finančno spodbudijo ukrepe za zaposlovanje mladih. Vendar pa morajo biti ti kakovostni ter mladim omogočiti varne, trajne in dostojne zaposlitve, ne pa zgolj gasiti požarov, ponujati kratkoročnih zaposlitev ter s tem poglabljati prekarnosti mladih, zaradi katere ti nimajo ekonomske stabilnosti in ustreznega dostopa do delavskih ter socialnih pravic,« je poudarila Tea Jarc.

Na sindikatu in v okviru Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) so se sicer že odzvali na omenjena priporočila ter izpostavili več ključnih poudarkov, organizacije, ki se ukvarjajo s zaposlovanjem mladih, med njimi tudi Sindikat Mladi plus, pa so na pobudo ministrstva za delo prav tako že poslale svoje komentarje o priporočilih.

Čas je dostojne zaposlitve

Na sindikatu so ob tej priložnost zbrali tudi nekaj zgodb mladih brezposelnih (dve od teh sta bili anonimno predstavljeni tudi na današnjem srečanju z mediji), ki jih nujno velja prebrati in so dostopne na naslednji povezavi: “Svet nas je grdo izpljunil” – Izkušnje brezposelnih mladih iz prve roke

»Na našem sindikatu združujemo prav te mlade in jim poskušamo pomagati, jih opolnomočiti in povezati v skupen boj, v okviru katerega se borimo za dostojno delo. Pri tem upoštevamo potrebe, želje in predloge samih mladih. Tako bomo septembra začeli izvajati posvetovanja z mladimi brezposelnimi, prvo pa bo 3. 9. ob 13:00 potekalo v Ljubljani v Domu sindikatov, nato pa še drugod po Sloveniji. Prav tako bomo začeli s kampanjo, poimenovano Čas je za dostojne zaposlitve!, s katero bomo nagovorili odločevalce in jih pozvali k oblikovanju kakovostne zaposlovalne politike za mlade,« še napovedujejo na Sindikatu Mladi plus

Sindikatova izjava za javnost je v celoti dostopna tudi tukaj: Vaše številke, naše zgodbe – Ob mednarodnem dnevu mladih opozarjamo na brezposelnost med mladimi

Prikazna fotografija: Črt Piksi/Sindikat Mladi plus