ZSSS ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk: poziv vladi k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela in podelitev sindikalnega priznanja roža mogota

7. 3. 2024

Mednarodni dan žensk letos znova, kot že vsako leto doslej, zaznamujemo tudi na ZSSS: tako smo danes v Domu sindikatov v Ljubljani podelili sindikalno priznanje roža mogota za dosežek s področja enakih možnosti moških in žensk, ki ga je letos prejela upokojena aktivistka in feministka Sonja Lokar, vlado smo pozvali k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, jutri pa nas boste našli na protestu ob 8. marcu na Kongresnem trgu v Ljubljani.

Za trenutek se pomudimo pri omenjeni ratifikaciji konvencije ILO: ponovno smo poslali poziv vladi za ratifikacijo Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, sprejete junija 2019 na 108. zasedanju ILO. Sprejeta je bila tudi resolucija ILO, ki države članice poziva k ratifikaciji predlagane konvencije ter vabi vlade držav članic, da po posvetovanju s sindikati in delodajalci izvajajo konvencijo in sprejeta istoimenska priporočila.

Konvencija predstavlja prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom tudi tako, da vzpostavlja prvo mednarodno definicijo nasilja in nadlegovanja v svetu dela, vključno z opredelitvijo nasilja na podlagi spola. Konvencija posebej poudarja, da ima vsakdo pravico do delovnega mesta brez nasilja in nadlegovanja, vključno z zaposlenimi ter osebami, ki opravljajo delo, ne glede na njihov pogodbeni status. Prav tako navaja, da morajo članice skladno z notranjim pravom in prakso ter ob posvetovanju z reprezentativnimi organizacijami delavcev in delodajalcev sprejeti vključujoč in celostni način obravnave tovrstnih pojavov, ki upošteva enakost spolov, vključno z nasiljem s strani tretjih oseb.

Konvencija ILO št. 190 je pomembna tudi, ker gre za prvi mednarodni instrument, s katerim je mogoče opredeliti učinke nasilja v družini na zaposlovanje ter urediti blažitev njegovih posledic v delovnih okoljih. Obenem se konvencija ukvarja tudi s pojavi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, kot so z delom povezano nasilje in nadlegovanje prek informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključuje široko definicijo delovnega mesta (vožnja na delo in z dela, delo na domu itd.) ter opredeljuje nasilje in nadlegovanje kot psihosocialno tveganje za delavce in delavke. Konvencija države med drugim zavezuje, naj sprejmejo ukrepe za obravnavo in preprečevanje nasilja in nadlegovanja, zagotovijo dostop do pravnih sredstev ter podporo žrtvam, določijo sankcije, izvajajo inšpekcijske preglede, usposabljanja in izobraževanja.

O zaskrbljujočem stanju na terenu nas vsakodnevno opozarjajo članice in člani ter rezultati ankete, s katero smo novembra 2022 preverili pojavnost spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnih okoljih. Anketa je razkrila, da je bila več kot tretjina respondentov (35 odstotkov) v zadnjih šestih mesecih trpinčena na delovnem mestu, 6 odstotkov vprašanih pa je doživelo spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Ženske so žrtve precej pogosteje kot moški, in sicer je trpinčenje doživelo kar 73 odstotkov vprašanih žensk in 27 odstotkov moških. To nakazuje na nespoštljiva delovna okolja in domnevo, da je trpinčenja še več kot kažejo podatki. Kljub zakonski obvezi, je zgolj 45 odstotkov anketirancev poročalo, da imajo v podjetju oziroma organizaciji sprejete ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja.

Slovenija, kljub temu, da je z glasovanjem vladnih delegatk podprla sprejetje omenjene konvencije kakor tudi istoimenskega priporočila, ter kljub številnim našim pozivom k ratifikaciji še ni pristopila. Razlog za to naj bi bil, da še ni bil sprejet sklep sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu EU ratificirajo konvencijo, niti druga ustrezna rešitev, ki bi državam članicam EU ratifikacijo omogočala. Na evropski ravni je bil v lanskem letu pod španskim predsedovanjem narejen pomemben premik na tem področju, dosežen je bil dogovor, sklep sveta, ki države članice vabi (namesto pooblašča), da konvencijo ratificirajo. Tako lahko vsaka država, ki želi konvencijo ratificirati, to tudi stori. Konvencijo je že ratificiralo 38 držav članic ILO, od tega osem držav članic EU: Italija, Grčija, Irska, Španija, Portugalska, Nemčija, Belgija, Francija. V ZSSS smo razočarani, da do ratifikacije v Sloveniji še ni prišlo, kljub nekaterim aktivnosti, ki jih je ministrstvo za delo že izvedlo v povezavi z ratifikacijo konvencije (priprava uradnega prevoda, upoštevanje instrumenta pri pripravi predlogov ukrepov, resolucij ipd.).

Na podlagi navedenega ter upoštevajoč, da se stanje na področju nasilja in nadlegovanja v delovnih okoljih v Sloveniji in tudi drugod po svetu poslabšuje, ZSSS ponovno poziva vlado, naj prične s konkretnimi aktivnostmi, ki bodo v najkrajšem mogočem času vodile k sprejemu zakona o ratifikaciji konvencije ILO št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Tako se bo Slovenija pridružila državam, ki so konvencijo že ratificirale. Ratifikacija konvencije je pomembna tudi zaradi mednarodne solidarnosti pri uveljavljanju ničelne tolerance do nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

Letošnja dobitnica sindikalna priznanja roža mogota je Sonja Lokar

Kot rečeno, je danes v Domu sindikatov v Ljubljani potekala tudi podelitev sindikalnega priznanja roža mogota za dosežek s področja enakih možnosti žensk in moških, ki ga je letos na predlog Sindikata Mladi plus prejela Sonja Lokar, aktivistka, feministka, samostojna strokovnjakinja za področje spola, sociologinja, nekdanja političarka ter predsednica organizacije Ženski lobi Slovenije, in sicer za življenjsko delo na področju prizadevanj za enake možnosti žensk in moških. »Rada bi nekaj rekla o grozečem podnebnem zlomu in tehnološki revoluciji. Oboje nas je že zajelo. Oboje kliče k novi vlogi države. Ne samo nacionalne države, tudi Evrope kot skupnosti držav. Ta naš nov položaj kliče po državi, ki ne bo več služila kapitalu, ki ne bo več servisirala kapitalskih dobičkov, ampak bo država za ljudi, za ljudi, za katere je nujno, da se kapital obrzda, da se trg regulira, ker je to edini način, da lahko zberemo dovolj sredstev za potrebne spremembe. Ta korak predvideva in zahteva zelo močno družbeno vlogo sindikatov. Ne more biti države za ljudi, če v njej ni močnih sindikatov, ki lahko izpogajajo vse tisto, kar je treba. Vidi se, da spremembe, ki so pred nami, že povzročajo hude družbene zadrege in konflikte. Če ne bo sposobnih mediatorjev med skupinami, ki ne vedo, kako naprej, se spremembe ne bo do zgodile v našem interesu. Zgodile se bodo v interesu kapitala, ki ima vse v rokah, ki ima denar, da lahko kupi strokovnjake, medije, celo influencerje, ki lahko zakuha vojne in pravzaprav počne, karkoli želi. Mi pa nimamo nič drugega kot svojo sposobnost samoorganiziranja,« je med drugim povedala ob prejemu priznanja.
Daljše poročilo z dogodka bo objavljeno v naslednji redni številki Delavske enotnosti, glasila ZSSS, v nadaljevanju pa delimo nekaj foto utrinkov.
Kipec roža mogota je delo akademskega kiparja Dušana Tršarja.
Na podelitvi seveda ni umanjkal nagovor predsednice ZSSS Lidije Jerkič, ki se je spomnila čudnih pogledov, ki jih je bila tudi v marsikaterem sindikalnem okolju deležna po tem, ko so jo leta 2006 izvolili za prvo predsednico Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.
Zbrane je pozdravil tudi minister za delo Luka Mesec.
Manjkal ni niti kulturni program: z odlično muziko sta nastopila Ana Vipotnik in Igor Leonardi iz Fake orchestra.
Sonji Lokar je čestitala tudi Mojca Žerak, predsednica Sindikata Mladi plus, kjer so Sonjo Lokar tudi predlagali za priznanje roža mogota.
Dogodek je najvišje nadstropje Doma sindikatov privabil tudi lepo število ljudi.
Sonja Lokar pa je bila ob prejemu priznanja srečna in vidno ganjena.

Ne prezrite tudi:

Držati skupaj, da lahko previharimo najhujše – Pogovor z letošnjo prejemnico sindikalnega priznanja roža mogota Sonjo Lokar

Share